Na podlagi 23. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93 in 23/96) izdaja Vlada Republike Slovenije

S to uredbo Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) določa pogoje za podeljevanje koncesije za gospodarsko izkoriščanje vodotokov Šujica, Mlinščica ob Besnici, Krka, Brložnica in Lobnica (v nadaljnjem besedilu: vodotoki) na naslednjih odsekih:

----------------------------------------------------------------------------
                     Koordinate              Koordinate           Instaliran
Vodotok               gorvodne                dolvodne           pretok vode
                    meje odseka             meje odsekaza        ribogojnico
----------------------------------------------------------------------------
                  Y             X             Y         X              (l/s)
----------------------------------------------------------------------------
Šujica         5442590       5097826       5442610   5097798              15
Mlinščica
ob Besnici     5476784       5098631       5476488   5098750              20
Krka           5482978       5082263       5483398   5082100              40
Brložnica      5477250       5130100       5477290   5130300             100
Lobnica        5538390       5153910       5538500   5153980              60
----------------------------------------------------------------------------

Vir: Koordinate so prevzete iz državnega koordinatnega sistema (v Gauss Krügerjevi projekciji), odčitane v temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000.

Koncesionar lahko gospodarsko izkorišča vodotoke iz prejšnjega člena izključno za potrebe vzreje (ter z njo povezanih dejavnosti) salmonidnih vrst rib, razen soških postrvi in njenih križancev.

Koncesionar mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– da je pravna oseba, registrirana v Republiki Sloveniji, ali fizična oseba, ki je državljan Republike Slovenije,
– da je lastnik ali imetnik pravice uporabe zemljišč, na katerih bodo zgrajeni objekti in naprave ribogojnice,
– da je usposobljen za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega člena.
Koncesija se na posameznem vodotoku lahko podeli eni ali več fizičnim osebam kot koncesionarjem hkrati, če izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka.
V primerih iz prejšnjega odstavka so fizične osebe solidarno odgovorne za vse obveznosti, ki izvirajo iz te uredbe in koncesijske pogodbe.

Koncesionar sme odvzemati vodo le, ko je naravni pretok v vodotoku večji od ekološko sprejemljivega pretoka (Qes).
V primerih, ko pretok v strugi zaradi naravnih razmer pade pod Qes, mora koncesionar prekiniti z odvzemom vode in temu prilagoditi proizvodnjo.
Koncesionar mora poleg izpolnjevanja okoljevarstvenih pogojev po zakonu in pogojev iz prejšnjega člena zagotoviti še:
– ukrepe za nespremenjeno izvajanje pravice do gospodarskega izkoriščanja vode vodotokov drugih obstoječih uporabnikov,
– ukrepe, da se vodni režim med gradnjo ne bo bistveno poslabšal,
– ukrepe proti poslabšanju razmer v zvezi s kakovostjo in količino podtalnice in površinskih voda,
– izvedbo objektov in naprav tako, da ne bo prišlo do poslabšanja kakovosti površinskih voda in preprečevanja migracij vodnih živali,
– izvedbo objektov in naprav tako, da ne bodo vplivali na poslabšanje vodnega režima odtoka visokih voda,
– ukrepe za preprečevanje škodljivega odlaganja gramoza, suspenzij in drugih plavin,
– varnost predvidenih objektov in naprav pred poplavami ter zagotoviti, da se dosedanja poplavna varnost na vplivnem območju objektov in naprav ne bo zmanjšala, na urbaniziranih površinah pa bo po možnosti povečana,
– ukrepe, da bo predvideni poseg v okolje projektiran in izveden tako, da se v največji možni meri zmanjša poraba prostora, snovi in energije v gradnji in obratovanju,
– ukrepe za zavarovanje zemljišč, objektov, naprav in drugih dobrin pred škodljivimi posledicami vzreje salmonidnih vrst rib,
– upoštevanje urbanističnih, arhitektonskih in krajinskih značilnosti pri oblikovanju objektov, naprav in drugih ureditev; pri oblikovanju vodnogospodarskih objektov upoštevanje tudi načela sonaravnega urejanja,
– javno prehodnost jezovnih zgradb, kjer je to utemeljeno,
– ohranjanje biološke raznovrstnosti in avtohtonosti habitatov,
– ohranjanje in varovanje naravne in kulturne dediščine,
– zaščitne ukrepe pred ribojedimi ptiči in drugimi naravnimi dejavniki, ki mu lahko ogrozijo premoženje,
– ukrepe za varnost prebivalcev in njihovega premoženja med gradnjo in obratovanjem,
– ukrepe v zvezi s sanacijo, vzpostavitvijo novega oziroma nadomestitvijo prejšnjega stanja okolja po prenehanju koncesije.
Ukrepi in pogoji iz prejšnjega odstavka se podrobneje določijo v drugih postopkih za poseg v prostor.

Koncesionar nosi vse stroške v zvezi s koncesijo, ki bo podeljena na podlagi te uredbe.

Koncesija se podeli za dobo trideset let.
Rok iz prejšnjega odstavka začne teči z dnem podpisa koncesijske pogodbe.
Koncesija se lahko podaljša na način in pod pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi.

Koncesija se nanaša na vodni potencial na vodnem zemljišču vodotokov med koordinatami zajema in izpusta vode iz 1. člena te uredbe.

Koncesionar plačuje za koncesijo enkrat letno znesek izračunan na podlagi instaliranega pretoka vode za ribogojnico.
Letno plačilo za koncesijo je enako povprečni tržni vrednosti dveh kilogramov šarenke (oncorhynchus mykiss) v preteklem letu na en liter/sekundo instaliranega pretoka vode vodotoka iz 1. člena te uredbe in se začne računati dve leti po začetku gospodarskega izkoriščanja vode za vzrejo rib.
Za čas, ko koncesionar ne more uporabljati vode za vzrejo rib zaradi višje sile (katastrofalna suša, potres, povodenj, ipd.), se letno plačilo za koncesijo zmanjša.
Plačilo za koncesijo se med državo in lokalno skupnostjo, na območju katere je ribogojnica, razdeli v razmerju 40:60 v korist lokalne skupnosti, razen na demografsko ogroženih območjih, kjer je to razmerje 20:80 v korist lokalne skupnosti.
Prihodki iz tretjega odstavka tega člena so vir občinskega proračuna in proračuna Republike Slovenije.
Način obračunavanja in plačevanja se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.

Koncesionar ima:
– pravico do izključnega gospodarskega izkoriščanja vode za vzrejo rib na odseku vodotoka, ki je predmet koncesije,
– druge pravice, določene v koncesijski pogodbi v skladu s to uredbo.

Nadzor nad izvajanjem koncesije izvršujejo pristojni inšpektorji.

Koncesija preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe v skladu z zakonom,
– z odvzemom koncesije,
– z odkupom koncesije v skladu z zakonom.
Pogoji in način prenehanja koncesije se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo.

Po prenehanju koncesije preidejo v brezhibnem stanju v posest koncedenta vsi objekti in naprave za zajem in izpust vode, ki jih je za koncedenta zgradil ali drugače pridobil koncesionar.
Način prenosa objektov in naprav iz prejšnjega odstavka v posest koncedenta se uredi s koncesijsko pogodbo.

Koncesije na vodotokih iz 1. člena te uredbe se podelijo na podlagi javnega razpisa.
Javni razpis izvede upravni organ pristojen za varstvo voda.
O izbiri koncesionarja odloči vlada z upravno odločbo.
Javni razpis je veljaven tudi v primeru, če se nanj prijavi samo en ponudnik.
Koncesionar je na podlagi odločbe o izbiri koncesionarja upravičen pričeti vse upravne postopke povezane s posegom v prostor in opravljati druge investitorske posle.

Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Javni razpis obvezno vsebuje navedbe o:
– predmetu koncesije,
– pogojih za koncesijo,
– elementih, ki jih mora vsebovati prijava na razpis,
– začetku in času trajanja koncesije,
– zahtevanih strokovnih podlagah, ki jih zagotovi prijavitelj,
– roku za predložitev prijav,
– roku za izbor koncesionarja,
– merilih in postopku za izbor koncesionarja,
– prednostnih merilih, ki bodo vplivala na izbor,
– roku, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izboru,
– odgovorni osebi za dajanje informacij med razpisom.

Javni razpis traja od dneva objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Razpis je neuspešen, če do poteka razpisnega roka ni predložena nobena veljavna prijava.
Prijava je neveljavna, če ne vsebuje vseh v razpisu določenih sestavin.
Če javni razpis ni uspel, se lahko ponovi.

Medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo.
Koncesijsko pogodbo sklene v imenu koncedenta vlada.
V primeru neskladja med to uredbo in koncesijsko pogodbe veljajo določbe uredbe.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.