Na podlagi prvega odstavka 74. člena zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90, 5/91, 18/91, 22/91, 2/91-I in 4/93) in četrtega odstavka 333. člena poslovnika Državnega zbora (Uradni list RS, št. 40/93 in 80/94) je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 26. marca 1997 sprejel

S tem odlokom se določata organizacija in delo služb Državnega zbora Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: službe) pri opravljanju strokovnih, administrativnih in drugih opravil in tehničnih nalog, s katerimi se zagotavljajo pogoji za delo Državnega zbora, ter način uporabe posameznih določb zakona o delavcih v državnih organih za delavce v službah Državnega zbora Republike Slovenije.

Delo služb vodi generalni sekretar Državnega zbora tako, da organizira in usklajuje delo služb pri opravljanju del in nalog za Državni zbor, njegova delovna telesa in poslance, zagotavlja enotno delovanje služb, skrbi za razvoj organizacije in dela in opravlja druga dela in naloge v skladu s poslovnikom Državnega zbora, tem odlokom in drugimi predpisi in splošnimi akti.

Generalni sekretar Državnega zbora ima predvsem naslednja pooblastila:
– pripravlja predlog proračuna Državnega zbora v soglasju s kolegijem predsednika Državnega zbora,
– odobrava uporabo finančnih in materialnih sredstev za delo Državnega zbora in služb,
– zastopa Državni zbor pri sklepanju pogodb v mejah izvrševanja proračuna Državnega zbora,
– odloča o izbiri izvajalcev v postopkih javnih razpisov,
– daje smernice in navodila za delo služb, s katerimi se zagotavlja njihovo enotno, usklajeno in učinkovito delo za Državni zbor,
– izdaja pravilnike, odredbe in druge splošne akte, za katere je pooblaščen z zakonom, podzakonskimi predpisi ali drugimi splošnimi akti,
– opravlja druge zadeve, določene z zakonom, poslovnikom Državnega zbora, podzakonskimi predpisi in drugimi splošnimi akti.

Generalni sekretar lahko določena pooblastila iz druge, tretje in četrte alinee prejšnjega člena prenese na posamezne funkcionarje ali višje upravne delavce, če ti s tem soglašajo.
Pooblastilo mora biti pisno in mora vsebovati ime in priimek pooblaščenca ter obseg in trajanje pooblastila.

Delo sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve vodi sekretar tako, da organizira in usklajuje delo zaposlenih glede pristojnosti in nalog, ki jih ima sekretariat po poslovniku državnega zbora in drugih predpisih in splošnih aktih, zagotavlja njegovo enotno delovanje in sodeluje z generalnim sekretarjem Državnega zbora pri zagotavljanju pogojev za delo sekretariata. Sekretar je za svoje delo in delo sekretariata odgovoren Državnemu zboru.

Generalni sekretar ima namestnika, ki ga imenuje komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve Državnega zbora na predlog generalnega sekretarja.
Namestnik generalnega sekretarja vodi in koordinira delo na področju priprave in poteka sej Državnega zbora in njegovih delovnih teles ter mednarodnega sodelovanja Državnega zbora.
Namestnik nadomešča generalnega sekretarja v njegovi odsotnosti.

Sekretar sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve ima namestnika, ki ga imenuje komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve na predlog sekretarja sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve.
Namestnik sekretarja sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve pomaga sekretarju pri opravljanju nalog sekretariata.
Namestnik nadomešča sekretarja sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve v njegovi odsotnosti.

Urad generalnega sekretarja opravlja strokovna in administrativna dela za generalnega sekretarja.
V uradu generalnega sekretarja se organizirajo finančno-računovodski oddelek, kadrovski oddelek in oddelek za protokol.

Pomočniki generalnega sekretarja vodijo in koordinirajo delo več oddelkov, ki tvorijo funkcionalne celote. Pomočnike imenuje komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve Državnega zbora na predlog generalnega sekretarja.

Pomočnik generalnega sekretarja za informacijsko-dokumentacijski sektor vodi in koordinira področje razvoja informacijskega sistema, dokumentacijsko-knjižničnih nalog in delo z gradivi in pošto.

Pomočnik generalnega sekretarja za operativno-tehnični sektor vodi in koordinira področje vzdrževanja zgradbe, prevozov in gostinskih storitev.

Pomočnik generalnega sekretarja za raziskovalni sektor vodi in koordinira pripravo strokovnih analiz o vprašanjih, ki se nanašajo na delo Državnega zbora, njegovih delovnih teles in služb Državnega zbora.

Samostojni organizacijski enoti služb sta kabinet predsednika Državnega zbora in oddelek za informiranje. Kabinet predsednika Državnega zbora se organizira za opravljanje strokovnih in administrativnih del za potrebe predsednika in podpredsednikov Državnega zbora.
Oddelek za informiranje skrbi za obveščanje javnosti o delu zbora in njegovih delovnih teles, zagotavlja pogoje predstavnikom sredstev javnega obveščanja za njihovo delo v zboru, skrbi za izdajanje glasila zbora in drugih publikacij.
Delo kabineta predsednika Državnega zbora vodi šef kabineta, ki ga imenuje komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve Državnega zbora na predlog predsednika Državnega zbora, delo oddelka za informiranje pa vodja oddelka, ki ga imenuje navedena komisija na predlog generalnega sekretarja Državnega zbora.

Delovnim telesom zagotavljajo strokovno in administrativno pomoč sekretar, strokovni sodelavci in referentka delovnega telesa.
V primerih, ko se za opravljanje nalog iz prejšnjega odstavka oblikuje strokovna skupina, je sekretar delovnega telesa tudi vodja strokovne skupine.

Podrobnejša organizacija služb se določi v aktu o sistemizaciji glede na naravo dela, obseg in zahtevnost dela, način programiranja in opravljanja del ter zahteve in posebnosti opravljanja del za Državni zbor.
Akt o sistemizaciji sprejme generalni sekretar po predhodnem soglasju komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve Državnega zbora.

Vsaki poslanski skupini Državni zbor za delovanje zagotovi sekretarja poslanske skupine, strokovnega sodelavca in referenta ter dodatno na vsakih osem poslancev še po enega referenta.

Poleg pogojev iz prejšnjega člena se vsaki poslanski skupini zagotavlja tudi dodatna strokovna pomoč. Dodatna strokovna pomoč poslanskim skupinam se zagotavlja s sredstvi, ki jih prejemajo za ta namen, in sicer z zaposlovanjem delavcev za določen čas ali s pogodbenim delom.
Za vsakega poslanca pripadajo poslanski skupini sredstva za dodatno strokovno pomoč v mesečnem znesku v višini ene tretjine plače svetovalca Državnega zbora. Plača svetovalca Državnega zbora se določi na podlagi količnika za določitev osnovne plače delovnega mesta svetovalca državnega zbora, povečanega za pet plačilnih razredov, in osnove za obračun plač v mesecu izplačila teh sredstev.
Delovno razmerje se sklene za čas izvršitve dela, vendar ne dlje kot do prenehanja poslanske skupine.
O sklenitvi delovnega razmerja ali pogodbe iz prvega in tretjega odstavka tega člena ter o izbiri delavca odloča vodja poslanske skupine. Pogodbo sklene generalni sekretar.

Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve Državnega zbora je pristojna za odločanje o naslednjih zadevah s področja delovnih razmerij delavcev služb Državnega zbora:
– imenuje in razrešuje višje upravne delavce,
– določa višino sredstev za posamezne namene skupne porabe,
– določa višino nadomestil in povračil materialnih stroškov,
– določa letni plan zaposlovanja, ki vsebuje delovna mesta in število delavcev, ki se jih v proračunskem letu, za katerega plan velja, lahko zaposli v službah državnega zbora,
– imenuje disciplinsko komisijo.
Za odločanje o vseh drugih zadevah iz delovnih razmerij je pristojen generalni sekretar Državnega zbora, razen če zakon, ta odlok ali drug splošni akt ne določa drugače. Generalni sekretar daje tudi predloge za imenovanje in razrešitev višjih upravnih delavcev in imenovanje članov disciplinske komisije.
Za odločanje o zadevah iz prejšnjega odstavka, ki se nanašajo na individualne pravice in obveznosti v zvezi z opravljanjem del iz 17. člena tega odloka, je pristojen vodja poslanske skupine. O odločitvi je treba pridobiti mnenje generalnega sekretarja o skladnosti odločitve z zakonom, podzakonskimi predpisi in akti Državnega zbora.
Pristojnosti iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena ni mogoče prenesti na drugo osebo ali organ.

Za odločanje o disciplinski odgovornosti delavcev na drugi stopnji je pristojna disciplinska komisija.
Disciplinska komisija ima predsednika in dva člana ter tri namestnike, ki jih imenuje komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve Državnega zbora.

Akt o sistemizaciji se mora uskladiti s tem odlokom najkasneje v roku 30 dni od uveljavitve tega odloka.

Določbi 16. in 17. člena tega odloka ne veljata za tiste delavce v poslanski skupini, ki so na dan uveljavitve tega odloka zaposleni za nedoločen čas.

Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehata veljati odlok o organizaciji in delu služb Državnega zbora Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 12/93) in odlok o načinu uporabe posameznih določb zakona o delavcih v državnih organih za delavce v službah Državnega zbora Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 12/93 in 39/94).

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.