Na podlagi 26. in 30. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), 21. in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95), 3., 25., 105. in 241. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93 in 66/93) ter v skladu z 12. in 13. členom statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 34/95 in 16/96) je Občinski svet občine Žalec 20. marca 1997 sprejel
O D L O K
o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Žalec
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen odloka)
S tem odlokom se določajo vrste komunalnih odpadkov (v nadaljevanju besedila: odpadki), njihovo zbiranje, odvažanje, odlaganje in način obračunavanja in nadzor nad izvajanjem tega odloka na območju Občine Žalec.
2. člen
(cilji ravnanja z odpadki)
Cilji ravnanja z odpadki po tem odloku so:
1. preprečevanje nastajanja in zmanjševanje količin odpadkov,
2. ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka po sistemu ločenega zbiranja odpadkov,
3. vračanje odpadkov v ponovno uporabo (recikliranje),
4. preprečevanje neorganiziranega oziroma divjega odlaganja odpadkov,
5. sprejemljivost ukrepov za okolje,
6. uveljavitev načela “stroške plača povzročitelj”.
3. člen
(subjekti ravnanja z odpadki)
Subjekti ravnanja z odpadki so:
1. Občina Žalec,
2. izvajalci javnih služb ravnanja z odpadki in druge osebe javnega in zasebnega prava, kadar opravljajo dejavnost ravnanja z odpadki (v nadaljevanju besedila: izvajalci) na podlagi koncesije občine,
3. povzročitelji obremenitev, torej pravne in fizične osebe, pri katerih nastajajo odpadki (v nadaljevanju besedila: povzročitelji).
4. člen
(sistem ravnanja z odpadki)
Na področju ravnanja z odpadki se vzpostavi naslednji sistem:
1. ločeno zbiranje odpadkov na izvoru njihovega nastajanja ter prevažanje, sortiranje in skladiščenje odpadkov,
2. vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo,
3. okolju prijazno ravnanje z nevarnimi odpadki iz gospodinjstev,
4. odlaganje preostalih odpadkov na urejenih odlagališčih,
5. saniranje divjih odlagališč.
Postopnost uvedbe in način ločenega zbiranja odpadkov bosta podrobneje določena v pravilniku o ravnanju z odpadki, ki ga bo pripravila strokovna služba občine v sodelovanju z izvajalci.
5. člen
(obveznost ravnanja z odpadki)
Na celotnem območju Občine Žalec je obvezno ravnanje z odpadki iz vseh virov na način, opisan v tem odloku.
Vsi lastniki, najemniki oziroma drugi uporabniki (če so znani, sicer pa lastniki) objektov bivanja, proizvodnih in storitvenih dejavnosti na območju Občine Žalec, morajo biti kot povzročitelji vključeni v sistem ravnanja z odpadki.
Inšpekcijski organi lahko z odločbo zahtevajo, da izvajalci in povzročitelji ravnajo po določilih tega člena.
6. člen
(obveznost določb)
Določbe tega odloka so obvezne za vse subjekte ravnanja iz 3. člena tega odloka.
Inšpekcijski organi z odločbo lahko zahtevajo ravnanje v skladu z določilom iz prejšnjega odstavka.
7. člen
(opravljanje dejavnosti ravnanja z odpadki)
Dejavnost ravnanja z odpadki opravljajo izvajalci po programu, ki ga sprejme Občinski svet občine Žalec v skladu s predpisi in s tem odlokom.
II. ODPADKI
8. člen
(vrste odpadkov)
Komunalni odpadki so gospodinjski in njim podobni odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvih, v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, v bivalnem okolju ter na površinah in v objektih, ki so v javni rabi, ki so pretežno trdi in po svoji sestavi heterogeni.
Določbe tega odloka ne veljajo za posebne odpadke iz industrije in obrti, ki vsebujejo nevarne snovi in je treba ravnati z njimi v skladu s posebnimi predpisi.
Komunalni odpadki so:
1. biološki odpadki (organski):
– kuhinjski odpadki (ostanki hrane, zelenjavni odpadki...),
– vrtni odpadki, trava listje, vejevje, grmičevje,
– hmeljevina,
– drugi odpadki (perje, lasje, žagovina...),
2. odpadni papir in karton,
3. odpadno steklo (belo in barvno),
4. odpadne umetne mase in gumiji (polimeri, elastomeri...),
5. odpadne kovine,
6. les,
7. preostali komunalni odpadki:
– pepel,
– keramika,
– usnje,
– tekstil,
– odpadki in smeti, ki nastajajo pri čiščenju javnih površin,
– trdne usedline cestne kanalizacije iz požiralnikov in čistilnih naprav ob upoštevanju ustreznih predpisov,
8. odpadni gradbeni material, jalovina.
III. ZBIRANJE ODPADKOV
9. člen
(zbiranje odpadkov)
Povzročitelji so dolžni zbirati odpadke v posodah in kesonih iz 1. in 2. točke prvega odstavka 14. člena tega odloka na urejenem prostoru, ki je v objektu oziroma na prostem, če v objektu ni dovolj prostora.
Povzročitelji, ki so oddaljeni od prevoznih cest več kot 100 m, do katerih izvajalec zaradi odmaknjenosti ne more priti in nimajo določenega skupnega odlagališča, lahko zbirajo odpadke v vrečkah za odpadke iz 3. točke prvega odstavka 14. člena tega odloka.
Povzročitelji iz drugega odstavka tega člena si morajo glede na količino odpadkov pri izvajalcu priskrbeti ustrezno število plastičnih vrečk iz 3. točke prvega odstavka 14. člena, letno pa najmanj 52 vrečk.
Izvajalci lahko v skladu s programom iz 7. člena tega odloka določijo tudi skupno odjemno mesto za več povzročiteljev odpadkov, z uporabo skupne posode za odpadke.
10. člen
(prostor za zbirno in odjemno mesto)
Zbirno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, na katerem povzročitelji redno odlagajo odpadke v tipizirane posode, kesone ter plastične vrečke za odpadke skladno s 4. členom tega odloka. Zbirno mesto se običajno nahaja čim bližje nastajanja odpadkov.
Odjemno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, od koder izvajalci redno odvažajo odpadke. Odjemna mesta se nahajajo ob robu pločnika, magistralne, regionalne, lokalne in krajevne ceste oziroma tam, kjer jih določi izvajalec v dogovoru s povzročiteljem. Izvajalcu mora biti omogočen dostop do odjemnega mesta.
11. člen
(pogoji za ureditev zbirnega in odjemnega mesta)
Zbirno in odjemno mesto za odpadke morata ustrezati funkcionalnim, estetskim, higiensko-tehničnim ter požarno-varnostnim pogojem in ne smeta ovirati in ogrožati prometa na javnih površinah.
12. člen
(vzdrževanje zbirnih in odjemnih mest)
Zbirna in odjemna mesta urejajo in vzdržujejo skladno z 11. členom tega odloka ter po navodilih izvajalcev povzročitelji odpadkov.
Inšpekcijski organi lahko z ureditveno odločbo zahtevajo ureditev in vzdrževanje zbirnih in odjemnih mest.
13. člen
(načrtovanje zbirnih in odjemnih mest)
Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij upoštevati poleg splošnih normativov in standardov tudi določbe tega odloka in obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov ter opremo izvajalcev.
14. člen
(vrste posod za odpadke)
Povzročitelji morajo skladno s programom iz 7. člena tega odloka ter navodili izvajalcev odpadke odlagati v:
1. tipizirane plastične in kovinske posode volumna 120, 160, 240, 660 in 1100 l,
2. tipizirane velike zaprte kesone (zaboje) volumna 4 do 8 m3,
3. posebne vrečke za odpadke, ki jih določi izvajalec v programu, samo kolikor se ne morejo uporabiti tipizirane posode iz 1. in 2. točke tega odstavka,
4. tipizirane velike odprte kesone volumna do 20 m3 za kosovne odpadke.
Vrsto in število posod za odpadke določijo izvajalci, v skladu s tehnologijo zbiranja in odvažanja, dostopnostjo oziroma odmaknjenostjo povzročiteljev ter strukturo in vrsto odpadkov in v skladu s programom iz 7. člena tega odloka.
Inšpekcijski organi lahko z odločbo določijo vrsto in število posod, kolikor se izvajalec in povzročitelj o tem ne moreta dogovoriti.
15. člen
(prepoved odlaganja odpadkov izven posod za odpadke)
Na zbirnih in odjemnih mestih je prepovedano odlagati odpadke izven posod za odpadke.
V primeru občasnega povečanja količin odpadkov, ki se odlagajo v posode in kesone iz 1. in 2. točke prvega odstavka 14. člena tega odloka, si morajo povzročitelji pri izvajalcu proti plačilu priskrbeti vrečke iz 3. točke istega člena.
Inšpekcijski organi z odločbo lahko zahtevajo odstranitev odpadkov, ki se odlagajo izven posod za odpadke. Odstranitev teh odpadkov gre v breme povzročitelja.
16. člen
(prepoved nepravilnega odlaganja v posamezne posode za odpadke)
V tipizirane posode, kesone in vrečke za odpadke je prepovedano zbirati:
1. odpadke v tekočem stanju,
2. kužen material, tleče, lahko vnetljive, gorljive, eksplozive, reaktivne, jedke, dražljive, strupene snovi in radioaktivne odpadke, ki se morajo odlagati v skladu s pravilnikom o ravnanju s posebnimi odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi (Uradni list RS, št. 20/86),
3. gradbene odpadke.
V tipizirane kesone iz 4. točke prvega odstavka 14. člena, namenjene zbiranju kosovnih odpadkov, je prepovedano odlagati katere koli druge odpadke, ki ne sodijo v kategorijo kosovnih odpadkov.
Ločeno zbiranje in odlaganje odpadkov po določilih pravilnika o ravnanju z odpadki je obvezno, ko je na določenem območju tako odstranjevanje dejansko uvedeno.
Prav tako je prepovedano zbiranje odpadkov v nasprotju s programom iz 7. člena tega odloka.
Inšpekcijski organi lahko z odločbo prepovedo odlaganje odpadkov na podlagi prejšnjih štirih odstavkov tega člena.
17. člen
(relacija zbirno mesto – odjemno mesto)
Povzročitelji so dolžni v času odvoza odpadkov posode za odpadke in vrečke za odpadke, razen tipizirane velike zabojnike (14. člen, 2. in 4. točka prvega odstavka), pripeljati z zbirnega na odjemno mesto, najkasneje do 6. ure zjutraj na dan odvoza.
Povzročitelji so dolžni posode po izpraznitvi vrniti nazaj na zbirno mesto.
Inšpekcijski organi lahko z odločbo zahtevajo, da morajo povzročitelji na dan odvoza odpadkov prestaviti posode za odpadke z zbirnega mesta na odjemno mesto in jih po izpraznitvi vrniti nazaj.
18. člen
(vzdrževanje dovoznih poti in praznjenje posod)
Povzročitelji so dolžni vzdrževati čistočo na odjemnih mestih in dovoznih poteh do odjemnega mesta. Povzročitelji so tudi v zimskem času dolžni omogočiti izvajalcu dostop do odjemnih mest.
Izvajalec je dolžan izprazniti tipizirane posode tako, da ne onesnaži prostora ter ne poškoduje posode ali okolice, kjer se opravlja delo. Kadar izvajalci pri praznjenju posod onesnažijo odjemno mesto, so ga dolžni takoj očistiti.
19. člen
(ravnanje z vrtnimi odpadki, travo listjem, vejevjem)
Individualni lastniki vrtov in zelenic na primernem mestu uredijo kompostnice za odlaganje odpadkov s teh površin (zelenjavni odpadki, vrtni odpadki, trava, listje, vejevje, grmičevje) in ostalih organskih odpadkov.
20. člen
(ravnanje s hmeljevino)
Ravnanje s hmeljevino temelji na postopku kompostiranja (zorenja) ter vračanja dozorelega komposta nazaj v nasade hmelja. Pridelovalci hmelja (povzročitelji) so dolžni ravnati s hmeljevino po navodilu za ravnanje s hmeljevino, ki ga pripravi Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec.
Hmeljevino, ostanke trt in listov je prepovedano odlagati na divja odlagališča, izven hmeljišč in izven urejenih deponij ob obiralnih strojih.
Kompostiranje hmeljevine mora biti urejeno tako, da se pri procesu kompostiranja ne širi neprijeten vonj in da se že razgrajen rastlinski ostanek vrača nazaj v nasade hmelja.
Pridelovalci hmelja so dolžni v roku treh let po uveljavitvi tega odloka zagotoviti izvajanje odstranjevanja polipropilenske vrvice iz hmeljevine oziroma pričeti z uporabo biorazgradljive vrvice.
Inšpekcijski organi lahko z odločbo zahtevajo:
– da povzročitelj, ki je hmeljevino deponiral na divjem odlagališču, le-to v določenem roku odstrani. Če tega ne stori, jo na njegove stroške odstrani pooblaščena organizacija takoj, ko dobi zahtevo pristojnega inšpekcijskega organa,
– ureditev deponije za kompostiranje v skladu z določili iz tega člena ter določili navodila za ravnanje s hmeljevino,
– uporabo biorazgradljive vrvice oziroma odstranitev polipropilenske vrvice pred kompostiranjem hmeljevine.
21. člen
(ravnanje z ostanki hrane)
Obrati družbene prehrane, prehrambene trgovine, gostinska podjetja in zasebni gostinci so dolžni odlagati ostanke hrane in druge biološke odpadke (gnilo sadje, zelenjava itd...) v zaprte posode za zbiranje in odvoz ostankov hrane, ali pa morajo te vrste odpadkov odlagati v plastične vrečke, le-te pa v posode za odpadke.
Inšpekcijski organi lahko določijo mesto za posode in pogostost odvoza. Inšpekcijski organi lahko zahtevajo tak način odlaganja tudi v drugih primerih, kjer zbiranje bioloških odpadkov povzroča motnje za okolico (smrad).
22. člen
(organiziranje javnih prireditev)
Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev in aktivnosti na prostem, pri katerih nastajajo odpadki, morajo v času trajanja prireditve prireditveni prostor opremiti z ustreznimi posodami za zbiranje odpadkov, po končani prireditvi pa takoj oziroma najkasneje v 6 urah, poskrbeti, da se prireditveni prostor očisti in da odpadke odpeljejo na odlagališče pooblaščeni izvajalci za ravnanje z odpadki, najkasneje v 24 urah.
Organizator javne prireditve je dolžan plačati vse stroške, ki nastanejo ob izvajanju določil iz prvega odstavka tega člena.
Inšpekcijski organi lahko organizatorjem javnih prireditev in aktivnosti na prostem z odločbo naložijo, da se ravnajo po določilih prvega odstavka tega člena.
23. člen
(vzdrževanje čistoče na javnih površinah)
Lastniki so dolžni na igriščih, avtobusnih postajah, parkih, parkiriščih in drugih javnih površinah namestiti potrebno število posod za odpadke in organizirati praznjenje posod.
Lastniki javnih površin so dolžni plačati vse stroške, ki nastanejo ob izvajanju določil iz prvega odstavka tega člena.
24. člen
(potrdilo o rednem odvozu odpadkov)
K vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja novogradnje in vlogi za izdajo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gospodarske dejavnosti (registracija samostojnega podjetnika ali gospodarske družbe) mora vlagatelj priložiti potrdilo izvajalca, da je kot povzročitelj prijavljen na odvoz odpadkov v skladu s tem odlokom.
Ob prijavi na odvoz odpadkov, je povzročitelj dolžan izvajalcu sporočiti predvidene vrste in količine odpadkov ter plačati prispevek za nakup posode za odpadke.
Šele na podlagi izdanega potrdila izvajalca Upravna enota Žalec izda povzročitelju gradbeno dovoljenje oziroma odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gospodarske dejavnosti.
Ob vselitvi oziroma ob pričetku opravljanja gospodarske dejavnosti, je izvajalec dolžan povzročitelju dostaviti posodo za odpadke in ga vključiti v sistem ravnanja z odpadki.
25. člen
(ravnanje s posodami za odpadke)
Izvajalci so dolžni posode za odpadke po potrebi ali na zahtevo inšpekcijskega organa čistiti, razkuževati in vzdrževati, jih sproti popravljati ter dotrajane nadomeščati z novimi ali rabljenimi.
Nosilci stroškov čiščenja, razkuževanja in vzdrževanja posod za odpadke so povzročitelji. Prav tako so dolžni plačati stroške popravila oziroma zamenjave posode za odpadke, če so posodo poškodovali ali jim je bila odtujena.
Inšpekcijski organi lahko na podlagi prvega odstavka tega člena izvajalcu z odločbo naložijo čiščenje, razkuževanje, vzdrževanje, popravljanje in nadomeščanje dotrajanih posod.
26. člen
(nabava posod za odpadke)
Posode za odpadke lahko nabavijo povzročitelji, izvajalec ali Občina Žalec na osnovi potrjenega in sprejetega programa iz 7. člena tega odloka.
V primeru, da posode za odpadke nabavi izvajalec, zaračunava povzročiteljem poleg cene za odvoz tudi obrabnino za uporabo posod.
V primeru, da je povzročitelj tudi lastnik tipizirane posode za odpadke, ki ustreza tehnologiji odvažanja, izvajalec obrabnine ne sme zaračunavati.
IV. ODVAŽANJE ODPADKOV
27. člen
(pogostost odvozov)
Izvajalci so dolžni posode, kesone in vrečke za odpadke iz 14. člena tega odloka prazniti skladno z programom oziroma razporedom odvoza, ki ga pripravijo izvajalci v soglasju z inšpekcijskim organom in ki ga potrdi Občinski svet Občine Žalec.
Razpored se objavi v javnih občilih in na krajevno običajen način. Razpored mora ustrezati strukturi in količini posameznih odpadkov.
V primeru izpada odvoza zaradi višje sile ali večjih ovir na dovozu (sneg, prekop dovoza ipd....), so izvajalci dolžni opraviti odvoz odpadkov najkasneje v naslednjih dveh delovnih dneh po prenehanju ovire oziroma praznikih, ali organizirati odvoz na drugi način, na primer z večjimi kesoni.
Inšpekcijski organi lahko v primeru neupoštevanja določil tega člena izvajalcem z odločbo odredijo odvoz odpadkov.
28. člen
(način odvoza)
Izvajalci smejo odvažati odpadke samo s posebej urejenimi komunalnimi vozili, ki omogočajo brezprašno higiensko nakladanje, odvažanje in praznjenje.
Inšpekcijski organi lahko zahtevajo od izvajalca, da odvaža odpadke le s posebej urejenimi komunalnimi vozili.
Manjše količine odpadkov iz 4., 7. in 8. točke 8. člena tega odloka – merilo je prikolica za osebni avto, lahko odvažajo na odlagališče tudi povzročitelji sami.
Inšpekcijski organi lahko z odločbo naložijo povzročitelju, ki sam odvaža odpadke iz prejšnjega odstavka tega člena, da uporabi za to ustrezno prevozno sredstvo.
29. člen
(ravnanje s kosovnimi odpadki)
Kosovni odpadki so komunalni odpadki, ki jih zaradi velikosti in teže ni mogoče oziroma jih ni smotrno zbirati v tipizirane posode iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 14. člena tega odloka. Zbirajo se po sistemu ločenega zbiranja odpadkov kot sekundarnih surovin.
Kosovne odpadke lahko odvažajo tudi povzročitelji sami v dogovoru z izvajalci, vendar morajo za posamezne vrste odpadkov uporabiti tehnično ustrezna vozila, ki omogočajo brezprašno in higiensko nakladanje, prevažanje in praznjenje ali na način, ki omogoča takšno nakladanje, prevažanje in praznjenje.
Kosovne in nevarne odpadke iz gospodinjstev odvažajo izvajalci po posebnem naročilu in plačilu naročnika in jih odložijo na za to določena mesta oziroma predajo pooblaščenim organizacijam.
Izvajalci so dolžni po naročilu občine najmanj enkrat letno v spomladanskem ali jesenskem času organizirati odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev na celotnem območju občine. Zbiranje odpadkov se objavi na krajevno običajen način. V času med posameznimi akcijami, občani zbirajo ter hranijo odpadke iz prvega odstavka tega člena doma.
Izvajalci so dolžni ob odvozu kosovnih odpadkov odjemno mesto očistiti.
V. ODLAGANJE ODPADKOV
30. člen
(odlaganje odpadkov)
Izvajalci in povzročitelji morajo odpadke odlagati na za to dejavnost določeno odlagališče odpadkov.
31. člen
(sprejemljivost odlagališča odpadkov)
Na odlagališču odpadkov se lahko odlagajo samo odpadki, ki jih dovoljuje veljavni poslovnik odlagališča.
Drugih odpadkov ni dovoljeno odlagati na odlagališče odpadkov, razen odpadkov, ki se odlagajo pod posebnimi pogoji in za katere si izvajalci pridobijo mnenje pooblaščene strokovne institucije.
Inšpekcijski organi lahko z odločbo na odlagališču prepovedo odlaganje odpadkov, ki niso zajeti v tem členu oziroma naložijo pridobitev mnenja pooblaščene strokovne institucije glede deponiranja odpadkov, ki se odlagajo pod posebnimi pogoji.
32. člen
(odlaganje odpadnega gradbenega materiala in jalovine)
Odpadne inertne (nedejavne) gradbene materiale in jalovino je v skladu s sanacijskimi programi in z dovoljenjem pristojnega organa dopustno uporabiti za izravnave pri urejanju okolij, nasipov oziroma cestišč.
Odlaganje gradbenih materialov in jalovine ne sme ogrožati podtalnice, vodotokov ter virov pitne vode.
Inšpekcijski organi lahko z odločbo prepovedo odlaganje odpadnega gradbenega materiala in jalovine, ki se odlagajo brez oziroma v nasprotju z določili dovoljenja pristojnega organa oziroma odredijo potrebne ukrepe za sanacijo in vrnitev v prvotno stanje na stroške povzročitelja.
33. člen
(režim odlaganja odpadkov)
Upravljalec odlagališča s poslovnikom določi režim odlaganja odpadkov na odlagališču. Poslovnik ureja evidenco dovoza odpadkov na odlagališče, ravnanje z odpadki na odlagališču, tehnologijo deponiranja odpadkov, nadzor in dela, ki se izvajajo na odlagališču, delovni čas odlagališča, postopek izdaje dovoljenj za odlaganje posebnih odpadkov iz industrije, obrti in drugih dejavnosti, čiščenje izcednih vod in kontrolo vpliva na okolje, požarno varnost ter vzdrževanje okolice odlagališča.
Soglasje k poslovniku poda Občinski svet občine Žalec.
34. člen
(obratovalni čas)
Obratovalni čas na odlagališču določi upravljalec odlagališča. Izvajalci in povzročitelji so dolžni pripeljati odpadke na odlagališče v obratovalnem času in jih odložiti na mestu, ki ga določi upravljalec.
35. člen
(odlaganje odpadkov izven odlagališča)
Izven odlagališča odpadkov je prepovedano odlaganje odpadkov.
Kdor odloži odpadke izven odlagališča odpadkov, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in prepeljati na odlagališče. Če tega ne stori, jih odstranijo na njegove stroške izvajalci takoj, ko dobijo zahtevo pristojnega inšpekcijskega organa.
Če storilca ni možno ugotoviti, odstrani odpadke lastnik zemljišča na zahtevo in v roku, ki ga določi inšpekcijski organ. Občina lastniku zemljišča zagotavlja strokovno in finančno pomoč.
Inšpekcijski organi lahko z odločbo zahtevajo odstranitev odpadkov, ki so odloženi izven odlagališča odpadkov in njihovo deponiranje na odlagališču. Odločbo za odstranitev odpadkov lahko inšpekcijski organi izdajo tako povzročiteljem kot tudi izvajalcem v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom tega člena.
36. člen
(prepoved kurjenja odpadkov)
Prepovedano je kuriti komunalne odpadke na prostem.
VI. OBRAČUN RAVNANJA Z ODPADKI
37. člen
(določanje cen)
Cena ravnanja z odpadki se določa skladno z veljavnimi predpisi.
38. člen
(načelo “povzročitelj plača”)
Stroške za ravnanje z odpadki so dolžni plačevati vsi povzročitelji iz drugega odstavka 5. člena tega odloka, za katere je organizirano ravnanje z odpadki.
39. člen
(način obračunavanja ravnanja z odpadki)
Način obračuna ravnanja z odpadki je opredeljen v pogodbi o izvajanju gospodarske javne službe zbiranja, odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov v Občini Žalec, ki jo skleneta Občina Žalec in izvajalec.
Osnova za obračun ravnanja z odpadki je volumen posod za odpadke, ki se deponirajo.
Povzročiteljem, ki pripeljejo odpadke sami na deponijo, se stroški odlaganja odpadkov obračunajo po m3 pripeljanih odpadkov po ceni, ki je določena v veljavnem ceniku upravljalca deponije.
40. člen
(spremembe podatkov)
Za obračunavanje stroškov ravnanja z odpadki sporočijo povzročitelji izvajalcem podatke in njihove spremembe v roku, ki ga ti določijo.
41. člen
(pridobivanje podatkov)
Če povzročitelji v roku, ki ga določijo izvajalci, ne sporočijo zahtevanih podatkov, si izvajalci pridobijo podatke iz razpoložljivih uradnih evidenc.
42. člen
(obveznost plačila in sklenitve pogodbe)
Obveznost plačila stroškov za ravnanje z odpadki nastane za povzročitelje iz drugega odstavka 5. člena tega odloka z dnem, ko začnejo izvajalci opravljati storitve na njihovem območju ali ko se povzročitelji iz drugega odstavka 5. člena tega odloka vselijo v stanovanje ali pričnejo uporabljati poslovne prostore.
Povzročitelji odpadkov iz drugega odstavka 5. člena tega odloka sklenejo z izvajalcem pogodbo o odvozu in odlaganju odpadkov. Sklenitev pogodbe je obvezna. Če je pogodbeni stranki ne skleneta v roku 30 dni, je izvajalec dolžan kršitelja prijaviti pristojnemu inšpekcijskemu organu.
VII. NADZOR
43. člen
(izvajanje nadzora)
Inšpekcijski organ pristojen za nadzor nad izvajanjem določb tega odloka je komunalna inšpekcija Občine Žalec, ki opravlja nadzor in ukrepa v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil.
Organ, naveden v prvem odstavku tega člena, lahko pri opravljanju nadzora izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotovitev izvrševanja določb tega odloka.
Izvajalci in povzročitelji so dolžni ugotavljati nepravilno ravnanje z odpadki v skladu s tem odlokom. V primeru neupoštevanja tega odloka so dolžni kršitelje prijaviti pristojni komunalni inšpekciji v občini.
VIII. KAZENSKE DOLOČBE
44. člen
(denarne kazni za izvajalce)
Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba – izvajalec, če:
1. ne izvaja odvoza odpadkov v skladu s 6. členom,
2. ne očistijo odjemnega mesta, če so ga pri praznjenju posod za odpadke onesnažili (18. člen),
3. po potrebi ali na zahtevo pristojne komunalne inšpekcije ne čistijo, razkužujejo, vzdržujejo in nadomeščajo dotrajane posode za odpadke (25. člen),
4. ne praznijo posod za odpadke, skladno z razporedom odvoza (27. člen),
5. ne opravijo odvoza komunalnih odpadkov najkasneje v dveh dneh po prenehanju ovire ali višje sile (27. člen),
6. odvažajo odpadke z neprimernimi vozili v nasprotju z 28. členom,
7. ne organizirajo odvoza kosovnih odpadkov skladno z naročilom naročnika oziroma ob odvozu ne očistijo odjemnih mest skladno z 29. členom,
8. odlagajo odpadke izven določenega odlagališča oziroma mesta na odlagališču, ki ga določijo upravljalci, odlagajo na odlagališče komunalnih odpadkov nekomunalne odpadke in odpadke, za katere si niso pridobili strokovnega mnenja (31. in 35. člen).
Z denarno kaznijo najmanj 10.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba izvajalca, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
45. člen
(denarne kazni za povzročitelje)
Z denarno kaznijo najmanj 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, če kot povzročitelj:
1. ravna v nasprotju s 6. členom tega odloka,
2. ne ureja in vzdržuje zbirnega in odjemnega mesta v skladu z 11. členom in po navodilih izvajalcev (12. člen),
3. ne odlaga odpadkov v posode za odpadke, določene v 14. členu,
4. odlaga odpadke izven posod za odpadke (15. člen),
5. odlaga odpadke v nasprotju s 16. členom,
6. v času odvoza ne pripelje posod za odpadke na odjemno mesto ali jih po izpraznitvi ne vrne na zbirno mesto (17. člen),
7. ne vzdržuje čistoče na dovoznih poteh do odjemnega mesta oziroma v zimskem času ne omogoči izvajalcu dostopa do posod za odpadke (18. člen),
8. odlaga hmeljevino na divjih odlagališčih izven nasadov hmelja oziroma izven urejenih deponij ob obiralnih strojih (20. člen),
9. po preteku odložilnega roka treh let ne izvaja odstranjevanja polipropilenske vrvice iz hmeljevine oziroma ne uporablja biorazgradljive vrvice (20. člen),
10. ne uredi deponije za kompostiranje skladno z določili 20. člena tega odloka in določili navodila za ravnanje s hmeljevino (20. člen),
11. ne odlaga ostankov hrane in drugih bioloških odpadkov v zaprte posode za odpadke ali v plastične vrečke (21. člen),
12. sam odvaža odpadke na odlagališče v nasprotju s tretjim odstavkom 28. člena in drugim odstavkom 29. člena,
13. odlaga gradbeni material in jalovino brez oziroma v nasprotju z določili iz dovoljenja pristojnega organa (32. člen)
14. kuri komunalne odpadke na prostem (36. člen).
Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna ter fizična oseba, ki opravlja gospodarsko ali drugo dejavnost, če kot povzročitelj stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo najmanj 10.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba ali delavec pravne osebe, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
46. člen
(denarne kazni za povzročitelje)
Z denarno kaznijo najmanj 40.000 SIT se kaznuje za prekršek posameznik, če se kot lastnik, najemnik oziroma uporabnik (če je znan, sicer pa lastnik) objektov bivanja, proizvodnih in storitvenih dejavnosti ne vključi v sistem ravnanja z odpadki skladno s 5. členom tega odloka oziroma, če odkloni sklenitev pogodbe o odvozu in odlaganju odpadkov skladno z 42. členom.
Z denarno kaznijo najmanj 100.000 SIT se kaznuje pravna ter fizična oseba, ki opravlja gospodarsko ali drugo dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
47. člen
(denarne kazni za povzročitelje)
Z denarno kaznijo najmanj 40.000 SIT se kaznuje za prekršek posameznik, če odlaga odpadke izven odlagališča odpadkov (35. člen).
Z denarno kaznijo najmanj 100.000 SIT se kaznuje pravna oseba in fizična oseba, ki opravlja gospodarsko ali drugo dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
48. člen
(denarne kazni za organizatorje javnih prireditev)
Z denarno kaznijo najmanj 35.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi z opravljanjem dejavnosti organizatorja kulturne, športne ali druge prireditve in aktivnosti na prostem, če ne poskrbi, da so prireditveni prostori v času trajanja prireditve opremljeni z ustreznimi posodami za odpadke, po končani prireditvi pa ne poskrbi za čiščenje prostora in odvoz odpadkov na odlagališče (22. člen).
Z denarno kaznijo najmanj 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe – organizatorja, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
49. člen
(denarna kazen za lastnika zemljišča)
Z denarno kaznijo najmanj 10.000 SIT se kaznuje za prekršek posameznik, če kot lastnik zemljišča, ne odstrani odpadkov odloženih na njegovem zemljišču, na zahtevo inšpekcijskega organa v roku in na način, ki mu je določen.
Z denarno kaznijo najmanj 100.000 SIT se kaznuje pravna oseba in fizična oseba, ki opravlja gospodarsko ali drugo dejavnost, če kot lastnik zemljišča, stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
50. člen
(rok za prehod na nov način ravnanja z odpadki)
Izvajalci preidejo na nov način obračunavanja ravnanja z odpadki v skladu s 39. členom v roku treh mesecev po sklenitvi pogodbe o izvajanju gospodarske javne službe zbiranja, odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov v Občini Žalec.
51. člen
(rok za pripravo programa ravnanja z odpadki)
Izvajalci pripravijo program iz 7. člena tega odloka najkasneje v dveh mesecih po sklenitvi pogodbe iz 39. člena tega odloka.
52. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o odstranjevanju in odlaganju odpadkov (Uradni list SRS, št. 2/90 in Uradni list RS, št. 1/93).
53. člen
Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 353/017/96
Žalec, dne 20. marca 1997.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Žalec
Franc Žolnir, dipl. ek. l. r.
Prijavite se s svojim e-poštnim naslovom in prejmite kodo za 10 % popust.