Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o tržni inšpekciji (ZTI), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 26. marca 1997.

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov s področja trgovine, obrti, storitev, cen, meril, kakovosti blaga, varstva potrošnikov in varstva konkurence opravlja tržni inšpektorat (v nadaljnjem besedilu: inšpektorat), če z zakonom ni drugače določeno.

Inšpektorat se ustanovi kot organ v sestavi ministrstva, pristojnega za trgovino (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
Inšpektorat ima notranje organizacijske enote, ki jih na predlog glavnega inšpektorja ustanavlja, združuje ter odpravlja minister, pristojen za trgovino (v nadaljnjem besedilu: minister).
Inšpektorat vodi glavni tržni inšpektor (v nadaljnjem besedilu: glavni inšpektor).

Inšpektorat zagotavlja enotno uresničevanje ukrepov na področju tržne inšpekcije, sodeluje z ministrstvi pri pripravi predpisov s svojega delovnega področja ter opravlja druge naloge, določene z zakonom ali drugim predpisom.

Inšpektorat predloži ministrstvu do konca prvega trimesečja tekočega koledarskega leta poročilo o svojem delu za preteklo koledarsko leto.
Ministrstvo predloži poročilo najkasneje do 30. aprila tekočega leta v obravnavo Vladi Republike Slovenije.

Inšpektorat pri svojem delu sodeluje z drugimi inšpektorati ter drugimi upravnimi organi in organizacijami, zavodi, združenji in drugimi organizacijami glede vseh vprašanj, ki so pomembna za njegovo delo.

Inšpekcijsko nadzorstvo, v mejah pristojnosti inšpektorata, neposredno opravlja tržni inšpektor (v nadaljnjem besedilu: inšpektor).
Inšpektor mora imeti visoko strokovno izobrazbo, najmanj pet let delovnih izkušenj in strokovni izpit za inšpektorja.

Inšpektor, ki nima strokovnega izpita, mora opraviti strokovni izpit v roku enega leta od dneva imenovanja za inšpektorja.
Vsebino strokovnega izpita predpiše minister.
Inšpektor lahko strokovni izpit opravlja največ dvakrat.
Če inšpektor strokovnega izpita ne opravi pri prvem poskusu, ima pravico drugič opravljati strokovni izpit v roku šestih mesecev od dneva prvega poskusa.
Inšpektor v času, ko nima strokovnega izpita, ne sme izdajati odločb, lahko pa opravlja dejanja v postopku pred izdajo odločbe.

Inšpektorat mora vsako tretje leto izvajati program rednega strokovnega izpopolnjevanja.
Inšpektor mora opraviti pisni preizkus iz poznavanja vsebine programa rednega strokovnega izpopolnjevanja.
Če inšpektor pisnega preizkusa iz poznavanja vsebine programa rednega strokovnega izpopolnjevanja ne opravi pri prvem preizkusu, ima pravico drugi preizkus opravljati v roku šestih mesecev od dneva prvega preizkusa. Če ne opravi drugega preizkusa, mora ponovno opravljati strokovni izpit za inšpektorja.
Vsebino rednega strokovnega izpopolnjevanja na predlog glavnega inšpektorja določi minister.

Glavni inšpektor predlaga ministru razrešitev inšpektorja, če ne opravi strokovnega izpita.
Glavni inšpektor lahko predlaga razrešitev inšpektorja ministru tudi v primeru, ko inšpektor opusti dejanja v inšpekcijskem postopku.

Inšpektor ne sme sprejemati daril oziroma si ne sme pridobivati ugodnosti, ki bi lahko vplivale na njegova uradna ravnanja.

Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali druga fizična oseba (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) mora inšpektorju omogočiti nemoteno opravljanje inšpekcijskega nadzorstva.
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima inšpektor pravico pregledati blago, poslovne knjige, poslovne ali proizvodne prostore, objekte, naprave in opremo, kjer se opravlja dejavnost, pogodbe, listine in druge dokumente zavezancev, vzeti vzorce ter opraviti preiskave in vsa druga dejanja, ki so potrebna za ugotavljanje materialne resnice v inšpekcijskih zadevah, zasliševati v upravnem postopku odgovorne osebe in priče, kot tudi pregledati listine, s katerimi se ugotovi istovetnost oseb.
Odgovorna oseba zavezanca mora dati na zahtevo in v roku, ki ga določi inšpektor, tudi pisno pojasnilo in izjavo v zvezi s predmetom nadzorstva.
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva lahko inšpektor največ za osem dni odvzame dokumentacijo, ki jo potrebuje za ugotavljanje resničnega stanja v obravnavani zadevi, če meni, da obstaja utemeljen sum kršitev zakonov ali na podlagi zakonov izdanih predpisov.
O odvzemu dokumentacije iz prejšnjega odstavka izda inšpektor potrdilo.
O opravljenem pregledu sestavi inšpektor zapisnik.

Pri pregledu stanovanjskega prostora morata biti navzoča dva polnoletna občana kot priči.
Pri pregledu stanovanjskih prostorov lahko inšpektor pregleda samo tisti del, ki je namenjen za poslovanje.

Če inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ugotovi, da je kršen zakon ali drug predpis, katerega izvajanje nadzoruje, mora z odločbo odrediti odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti. Inšpektor mora izdati odločbo najkasneje v osmih dneh od dneva vročitve zapisnika zavezancu. V odločbi inšpektor lahko določi rok, v katerem je treba odpraviti ugotovljene nepravilnosti in pomanjkljivosti.

Organ, ki prejme predlog za uvedbo postopka zaradi kaznivega dejanja ali postopka za prekršek, mora o svojih ukrepih obvestiti inšpektorja, ki je vložil ovadbo oziroma predlog.

Če se opravlja dejavnost brez predpisanega dovoljenja ali brez odločbe pristojnega upravnega organa o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev za opravljanje dejavnosti, ali je prekoračen predmet poslovanja oziroma dejavnosti, izda inšpektor odločbo, s katero opravljanje te dejavnosti prepove.
Če prostori, v katerih se opravlja dejavnost, ali njihova oprema ne ustrezajo minimalnim tehničnim pogojem, ki so predpisani za to dejavnost, izda inšpektor odločbo, s katero prepove opravljati dejavnost do odprave pomanjkljivosti.
Če zavezanec opravlja dejavnost brez predpisanega dovoljenja ali brez odločbe pristojnega upravnega organa o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev za opravljanje dejavnosti, zaseže tržni inšpektor delovne priprave, izdelke in material, ki se uporablja za opravljanje dejavnosti, za katero zavezanec nima dovoljenja. O zaseženih predmetih dokončno odloči sodišče.

Če je po zakonu mogoče odvzeti predmet, s katerim je bilo storjeno kaznivo dejanje ali prekršek, lahko inšpektor tak predmet zaseže.
O zasegu predmeta mora inšpektor obvestiti pristojnega državnega tožilca oziroma sodnika.
O zasegu predmetov iz prvega odstavka tega člena izda inšpektor pisno potrdilo z natančnimi podatki o zaseženem predmetu.

Če inšpektor ugotovi, da si je zavezanec pridobil s storitvijo kaznivega dejanja ali prekrška premoženjsko korist, sodniku predlaga njen odvzem.

Stroške inšpekcijskega postopka (dnevnica, potni stroški, stroški analiz in drugi stroški, ki so nastali v zvezi z uvedbo postopka), ki se je končal neugodno za zavezanca, trpi zavezanec.

Rok za pritožbo zoper odločbo iz 13. in 15. člena tega zakona je osem dni od dneva njene vročitve.
Pritožba zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ne zadrži izvršitve odločbe.
Če se s pritožbo izpodbija pravilnost rezultatov analize, strokovnega izvida ali mnenja, zahteva organ, ki je pristojen za odločanje o pritožbi, pred odločitvijo od pooblaščenega zavoda, naj opravi superanalizo oziroma naj da o stvari strokovni izvid in mnenje.
Če gre za hitro pokvarljivo blago, se na zahtevo zavezanca da vzorec istočasno v analizo in superanalizo, drugače pa velja rezultat analize. Vzorec za analizo in superanalizo se vzame istočasno.

Če inšpektor ugotovi nepravilnosti, ima pravico zapečatiti poslovne ali proizvodne prostore, objekte, delovna sredstva, naprave in opremo ali druge prostore, v katerih se opravlja dejavnost.
Inšpektor označi pečat z žigom inšpekcijskega organa.
Če inšpektor ugotovi nepravilnosti iz prvega in drugega odstavka 15. člena tega zakona, ima pravico s sklepom naložiti podjetjem, ki so pristojna za distribucijo električne energije, vode, plina ter za telekomunikacijske zveze, da zavezancu v roku treh dni ustavijo njihovo dobavo oziroma da zavezancu prekinejo telekomunikacijske zveze. Ta ukrep mora biti izveden tako, da ne povzroči neposredne škode na delovnih sredstvih ali izdelkih.
Stroške prekinitev dobav iz tretjega odstavka tega člena trpi zavezanec.

Če inšpektor več kot dvakrat pri istem zavezancu v šestih mesecih ugotovi kršitve iz prvega in drugega odstavka 15. člena tega zakona, mora pristojnemu organu v roku osmih dni podati predlog za odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti.
Pristojni organ je dolžan v roku dveh mesecev od vložitve predloga obvestiti inšpektorja o ukrepu, ki ga je sprejel v zvezi z njegovim predlogom.

Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba oziroma samostojni podjetnik posameznik, ki:
– ne omogoči inšpektorju nemotenega opravljanja inšpekcijskega nadzorstva ali mu ne predloži zahtevanih listin ali pisnih pojasnil (11. člen);
– ne odpravi ugotovljenih nepravilnosti v roku, ki ga je v odločbi določil inšpektor (prvi odstavek 13. člena);
– nadaljuje z opravljanjem dejavnosti, kljub izdani odločbi o prepovedi (prvi odstavek 15. člena);
– nadaljuje z opravljanjem dejavnosti preden je odpravil z odločbo ugotovljene pomanjkljivosti (drugi odstavek 15. člena);
– odpečati poslovne ali proizvodne prostore, objekte, naprave in opremo ali druge prostore, v katerih se opravlja dejavnost (prvi odstavek 20. člena).
Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik – fizična oseba, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo najmanj 750.000 tolarjev se kaznuje za prekršek podjetje, ki v treh dneh od dneva vročitve ne izvrši sklepa inšpektorja (tretji odstavek 20. člena).
Z denarno kaznijo najmanj 80.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba podjetja, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

Določba drugega odstavka 6. člena tega zakona se ne nanaša na inšpektorje, ki so ob uveljavitvi tega zakona opravljali inšpekcijsko nadzorstvo v inšpektoratu.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o tržni inšpekciji (Uradni list SRS, št. 27/74).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.