Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odločba US RS, 45/94 – odločba US RS in Uradni list RS, št. 57/94, 14/95 in 20/95 – odločba US RS), 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85. 29/86, 43/89 in 26/90) ter 16. in 79. člena statuta Občine Krško (Uradni list RS št. 2/96) je Občinski svet občine Krško na 24. seji dne 17. 3. 1997 sprejel

Sprejme se odlok o prostorsko ureditvenih pogojiih Rudnik Senovo I. za eksploatacijsko območje rudnika Senovo, ki ga je izdelal SAVAPROJEKT Krško, pod številko PUP 8/94 v avgustu 1994.

Prostorsko ureditveni pogoji vsebujejo:
A) Tekstualni del
B) Odlok
C) Soglasja
D) Grafične priloge:

1. Geodetska podloga                            v merilu 1: 5000
2. Izsek iz plana občine Krško                  v merilu 1: 5000
3. Pregledni katastrski načrt z mejo
območja                                         v merilu 1: 5000
4. Situacija ureditve in omejitev               v merilu 1: 5000

Območje prostorsko ureditvenih pogojev Rudnika Senovo leži severno od Senovega in zajema predvsem eksploatacijsko območje Rudnika Senovo ter vplivno območje rudarjenja v Zakovu. Območje je omejeno z naslednjimi parcelnimi številkami na PKN v merilu 1: 5000, stanje 1982 na kartah Kozje 46, 47, Krško 6, 7:
– k.o. Šedem
417/3, 418/1, 418/2, 419, 420, 348/1, 348/3, 343, 340/1, X, 344/1,347, 349/1, 350, 351, 376/1, 425, 377/3, 384/1, 384/2, 423, 417/3, 417/1, 417/2, 416, 56, 55, 48, 49, 43/1, 44, 424, 33/2, 31, 37/1, 35, 67, 83/1, 82/1, 82/2, 77, 78, 87, 89, 101, 96, 99,
– k.o. Reštanj
137/2, 138, 142, 215, 214, 205/1, 205/2, 210/2, 196/2, 197/2, 189/1, 188, 186/1, 183, 181/1, 180/1, 164, 165, 162, 103/1, 110/4, 110/1,
– k.o. Senovo
102/1, 735/3, 729, 103/1,
– k.o. Reštanj
30/1, 99, 67/1, 68/1, 100/1, 69/3, 69/1, 75, 73, 72, 71, 848/1, 57/2, 57/3, 56/2, 59, 56/1, 44/2, 44/1, 46, 52, 48, 38, 37, 36, 35/1, 33, 34, 35/3, 847/2, 817/3, 818, 815, 814, 717, 798, 794/1, 794/2, 796/2, 791/1, 793, 791/2, 787/1, 847/2.

Dovoljeni so naslednji posegi v prostor:
– zapustitvena ureditev rudniških objektov,
– sanacijska in restavratorska dela na rudniških objektih,
– sanacije degradiranih površin,
– nadomestne gradnje,
– adaptacije, dozidave, nadzidave,
– objekti športa, rekreacije in turizma,
– delavnice, uslužnostno servisne obrti,
– komunalni objekti in objekti telekomunikacij.

Zapustitvena ureditev objektov
Na območju Zakova in Reštanja se likvidirajo naslednji površinski in jamski objekti:
– jašek Zakov 534/276 s strojnico,
– zapihovalna postaja Zakov s priključki na zapihovalni vpadnik Zakov,
– zapihovalni vpadnik Zakov,
– vhodni rov Reštanj III. obzor k. 384.
V okviru teh del se izvedejo vsa zemeljska in minerska dela za porušitev objektov in ureditev okolice.

Sanacijska in restavratorska dela na rudniških objektih
Ohranijo se naslednji objekti:
– izvozni stolp in strojnica Reštanj,
– bunker pri strojnici Reštanj,
– ostanki rudniške žičnice,
– portalni vhod v rov Reštanj,
na katerih se lahko izvajajo sanacijska in restavratorska dela.

Končna sanacija degradiranih površin
Sanirajo se rušna in plazovita območja na eksploatacijskem območju Rudnika Senovo ter uredijo degradirane površine odprtega kopa Reštanj. V sklopu sanacijskih del se izvršijo izravnave terena z ureditvijo odvodnjavanja, zaprstitvijo in zasaditvijo avtohtone vegetacije, ureditve ceste Senovo–Reštanj, komunalne ceste Reštanj – domačija Zakšek, ureditvijo kmetijskih zemljišč in ureditve ribnika Štirc.

Namenska raba končno saniranih površin
– Rekreativne površine
Teren nad lovsko kočo v gozdu se uredi v sprehajalne poti oziroma trim steze in zimsko sankališče.
– Lovsko strelišče Zakov
Lokacija strelišča je v kotanji, ki ni primerna za obdelovalne ali druge proizvodne dejavnosti, odmaknjena od prvih domačij dobrih 500m in zaščitena s skalno steno proti jugovzhodu.
– Jezero Reštanj (nekdanji Štirc)
Na lokaciji, kjer je že nekoč bil ribnik in so v podtalju še zaloge vode se sanira teren in uredi ponovno jezero, ki bi služilo oddihu, ribolovu in druženju ljudi. Jezero se uredi v maksimalni velikosti 40 x 60 m. Ostale površine se namenijo spremljajočim objektom z gostinsko – turistično vsebino. Jezero je možno urediti tudi kot manjše kopališče s spremljajočimi objekti in površinami za šport in rekreacijo.
Na tem območju se lahko rekreacijski program razširi z gostinsko turistično ponudo. V ta namen je možno uporabiti tudi obstoječi objekt z možnostjo sanacije in adaptacije v duhu, ki ga ta objekt ima (star rudniški objekt).
– Kmetijske površine Reštanj
Teren, ki je izven območja večjih posedanj in leži na območju nekdanjega dnevnega kopa Reštanj, do predvidenega rekreativnega kompleksa Jezero Reštanj, se uredi v kmetijske površine.
– Gojenje divjadi
Območje degradiranih površin Zakov je po izvedbi prve faze sanacijskih del, ki zajemajo grobo ureditev rušnega območja in zaščito območja pred dostopom ljudi in divjadi, možno nameniti gojenju divjadi. Ureditev zajema tudi izgradnjo pomožnih objektov, ki morajo upoštevati tehnične pogoje graditve na nestabilnem terenu in krajinski izgled.
– Pogozditev območja med Reštanjem in Zakovim
Poleg obstoječih gozdnih površin se pogozdi z avtohtonimi drevesnimi vrstami območje, ki leži med obstoječim rušnim območjem in nekdanjim odprtim kopom.
– Motokros in podobne zvrsti motornih tekmovanj
Na rušnem območju Zakov se površine zaradi stalnega spreminjanja konfiguracije terena namenijo za motokros. Na teh površinah se uredijo makadamske poti, širine kot jih določajo standardi za to zvrs športa, ostale površine se zatravijo oziroma zasadijo z grmovnicami, ki imajo izrazit koreninski preplet.
Stalni objekti se postavijo na območju zapihovalne postaje Zakov ali jaška Zakov. Začasne objekte za izvedbo dirke se lahko postavi tudi na rušnem območju. Za varnost in tehnično izvedbo motokros steze se izdela poseben projekt katerega sestavni del mora biti presoja geologa o varnosti in načinu izvedbe.
– Gobarna
Gobarna je že urejena v zapuščenem horizontalnem vstopnem rovu Reštanj. Predstavlja alternativen program za prezaposlitev rudarjev. Za ureditev delovanja gobarne je potrebno urediti dostopno cesto do rova z manipulativnim platojem, parkirišči ter drugo potrebno spremljajočo infrastrukturo. Gobarno je možno razširiti.

Pogoji za urbanistično in krajinsko oblikovanje
S predvideno sanacijo poškodovanih območij je potrebno vzpostaviti teren v predvideno končno namensko rabo. V prehodnem obdobju je potrebno rušna območja zavarovati in primerno označiti.
Ureditev odvodnjavanja površinskih voda se izvede z naravnimi materiali (kamen, vrbovi popleti).
Brežine ribnikov se utrdijo s prefabriciranimi elementi ter obložijo s kamnom. Zasaditve brežin se izvedejo z obvodnimi trajnicami, grmovnicami ter avtohtonim drevjem, ki je odmaknjeno 5 m od brežine jezera, tako, da je možno formirati vzdrževalno pot.
Pogozditve saniranih površin se izvajajo z avtohtonimi drevesnimi vrstami. Gospodarjenje z gozdom na eksploatacijskem območju je podrejeno varovalni vlogi gozda. Večji poseki in goloseki so prepovedani.
Pri urejanju območja Srebotno v rekreativne namene (sprehajalne poti, trim steze, sankališče...), se zadrži avtonomnost obstoječe vegetacije. Ureditve se izvedejo kot preplet skozi naravno območje, tako, da so posegi v naravno okolje minimalni.

Pogoji za graditev objektov
Za dograditve ali nadomestne gradnje in druge posege je RRPS dolžan podati geološko mnenje o primernosti posega v prostor. V primeru negativnega mnenja je RRPS dolžan zagotoviti lastniku objekta ustrezno nadomestilo.

Pogoji za arhitektonsko oblikovanje objektov
– izbor lokacije za nadomestne gradnje mora biti skladen s tipičnim vzorcem poselitve na tem območju,
– tlorisi objektov morajo biti podolgovati,
– lokacije objektov so orientirane tako, da je daljša stranica objekta paralelna s plastnicami terena,
– višinski gabariti stanovanjskih in gospodarskih objektov so maksimalno klet, pritličje in podstrešje, s pogojem, da je klet vkopana,
– višinski gabarit rudniških objektov ne sme presegati obstoječih višin,
– strehe objektov naj bodo simetrične dvokapnice z bolj strmim naklonom (možnost izvedbe frčad),
– kritina je praviloma opečna in v temnejšem tonu,
– zaželeno je oblikovanje fasad z značilno lokalno kmečko arhitekturo (pokončne okenske odprtine, čelne strani fasad obdelane v ometu – majhni napušči).

Na območju so dovoljene gradnje in rekonstrukcije komunalnih vodov.
Komunalne in energetske ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja varstvo okolja in ustreza pogojem obrambe in zaščite. Ob ostalih posegih, ki imajo značaj graditve, je potrebno upoštevati koridorje komunalnih naprav.
Komunalno omrežje in naprave morajo biti vkopani v teren. Zemljišča tras podzemnih napeljav oziroma vodov je potrebno po izvedbi le-te sanirati tako, da se odstrani odvečni material, teren pa zatravi oziroma zasadi z avtohtonimi grmovnicami.
Nadzemne komunalne in energetske objekte je potrebno postavljati nevpadljivo, nikakor ne na osrednjih prostorih naselja.

Ceste
Glavna prometna povezava na območju je lokalna cesta Senovo–Reštanj (L 3904), ki se v času do zaključka črpanja premoga oziroma do umiritve drastičnega posedanja terena vzdržuje kot makadamska cesta. Ob končni sanaciji degradiranih površin se le ta asfaltira.
Odsek cca 300 m na začetku komunalne in koncu lokalne ceste se rekonstruira tako, da se obstoječa cesta poglobi na zgornjem delu vzpona (s tem se ublaži strm padec obstoječe ceste). S to rešitvijo se ukine dostop na dovozno cesto k domačiji Razum, ki se nadomesti z izgradnjo novega dostopa na že obstoječo kolovozno pot z zgornjega odseka omenjene komunalne ceste Zakov–domačija Zakšek pri domačiji Zalokar. Možna je ureditev tudi nove ceste izven rušnega območja Zakov, ki mora ustrezati tehničnim zahtevam za gradnjo cest. Detajlnejši pogoji gradnje ceste se določijo v lokacijski dokumentaciji.
Uredijo se vse dostopne ceste in dovozne poti do stanovanjskih, gospodarskih in rudniških objektov, ki se bodo preuredili.
Pred objekti se uredijo manipulativni platoji za potrebe dejavnosti, ki se bodo izvajale v posameznih objektih
Pred objekti se uredijo parkirne površine za potrebe dejavnosti
Za potrebe programov v objektih se uredijo interne transportne poti.

Vodovod
Preskrba s sanitarno neoporečno vodo se zagotovi s priključitvijo na vodovod ali z izgradnjo vodnjakov. Priključitev na vodovodno omrežje se izvede pod pogoji in načinu, določenim v odloku o pogojih dobave in načinu odjema pitne vode na območju Občine Krško (Uradni list SRS št. 7/88).
Minimalna širina komunalnega koridorja vodovoda je 4 m.

Odpadne vode
Na območju se uredi odvajanje in čiščenje odpadnih vod:
– z izgradnjo nepretočnih greznic in vodotesnih gnojnih jam, obstoječe, ki ne ustrezajo pogoju vodotesnosti se sanirajo
– s priključitvijo na obstoječo, oziroma novozgrajeno kanalizacijo.

Energetsko in PTT omrežje
Prostozračni elektrovodi ne smejo potekati v smeri varovanih pogledov. Ob rekonstrukciji nizkonapetostnih nadzemnih električnih vodov se le-ti kablirajo.
Prostozračni telefonski vodi ne smejo potekati v smeri varovanih pogledov. Ob rekonstrukciji nadzemnih vodov se le-ti kablirajo.

Odpadki
Zbirna in odjemna mesta s kontejnerji ali zabojniki v naselju Reštanj morajo biti urejena na vizualno neizpostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno podlago, ki omogoča enostavno čiščenje. Zbirno mesto za kosovni odpad in steklovino naj bo postavljeno v bližini trgovine.

Požarna varnost
Objekte je potrebno locirati tako, da ni možen prenos požara z objekta na objekt. Požarni odmik je praviloma višina višjega objekta.
V primeru nezadostnega požarnega odmika, se uporabijo tehnični ukrepi za preprečitev širjenja ali prenosa požara (protipožarni zidovi, premazi, negorljivi materiali…).
Za zaselke in posamezne objekte se mora zagotoviti 18 m3 protipožarne vode, kot rezervo za dveurno gašenje požara. Protipožarna voda se lahko zagotovi iz javnega vodovoda ali z izgradnjo za to primernih akumulacij

Varstvo pri delu
Pri izvajanju minerskih del je potrebno upoštevati vse predpise za varstvo pri delu z eksplozivnimi sredstvi. Okolico je potrebno zavarovati pred poškodbami.

Hrup
Sanacijska dela z gradbeno mehanizacijo ter minerska dela se izvajajo le v času med 6. in 22. uro. Potrebno je redno kontrolirati hrup motorja in izpušnih sistemov gradbene mehanizacije.

Varstvo pitne vode
Za območje Rudnika Senovo se izdela hidrogeološka raziskava prispevnih površin virov pitne vode in na osnovi le-te definira območje in varstveni režimi.
Na območju ni dovoljeno graditi skladišča za naftne derivate z večjo prostornino kot 5 m3. Pravtako ni dovoljena gradnja odlagališč in pretovornih postaj odpadkov, začasnih skladišč posebnih odpadkov in pokopališč.

Ravnanje s plodno zemljo
Ob poseganju na proste površine in izvajanju premikov zemeljskih mas je potrebno plodno zemljo odstraniti, jo začasno deponirati in uporabiti za končne zunanje ureditve ali sanacijo terena.

V času črpanja premoga v rudniku Senovo se izvajajo dela na zaščiti rušnega območja, zapiranju rudniških objektov, ki niso potrebni za varno obratovanje rudnika, ali ga celo ogrožajo, ter na sprotnem popravljanju, oziroma vzdrževanju lokalne in komunalne ceste Senovo–Reštanj.
Vzdrževalna dela se izvajajo tudi po prenehanju črpanja premoga do umiritve terena.
Končna sanacija degradiranih površin se prične po umiritvi terena. Ob končni sanaciji se utrdi in asfaltira lokalna in komunalna cesta Senovo–Reštanj, izvede rekonstrukcija le-te ter zgradi nadomestni dostop do domačije Razum.
Posegi drugih investitorjev v prostor niso vezani na etapnost izvajanja, razen posegov na rušnem območju.

Poleg nalog in drugih določb tega odloka, morajo investitorji in izvajalci posegov v prostor pri izvajanju posegov na območju prostorsko ureditvenih pogojev:
– zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje,
– racionalno urediti gradbišča,
– pri posegih na cesti zagotoviti varen promet,
– pri urejanju površin (zasaditev kmetijskih površin, pogozdovanje) morajo sodelovati specializirane kmetijske in gozdarske službe,
– RRPS kot investitor posegov v prostor za Rudnik Senovo mora v najkrajšem možnem času odpraviti vse negativne posledice, ki so ali bodo nastale zaradi poseganja v prostor,
– pravtako mora zagotoviti varne dostope do celotnega območja, ki ga obravnava ta odlok,
– v trajanju eksploatacije rudnega telesa, je zaradi posedkov nemogoče izvesti trajno sanacijo degradiranega prostora, predvsem skrivnih udornih jam pod površino, zato je potrebno do pristopa k končni izvedbi sanacije degradiranih površin zavarovati dostope na rušna oziroma nevarna območja. Zavarovanje se izvede z onemogočanjem dostopa motornim vozilom s pregradami, nasipom, ter opozorilnimi tablami za pešce,
– investitor je dolžan zagotoviti material za sanacijo degradiranih površin.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljata ustrezna inšpekcijska služba in komunalni nadzornik v občini.

Prostorsko ureditveni pogoji Rudnik Senovo I. so v celoti na vpogled pri upravnem organu za urejanje prostora Občine Krško.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.