Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) ter na osnovi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in 14/95) in na osnovi 17. člena statuta Občine Metlika (Uradni list RS, št. 41/95), je Občinski svet občine Metlika na 24. seji dne 27. 3. 1997 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za območje mesta Metlika (M – 5), ki jih je izdelal Projektivni atelje Prostor, Ljubljana, Kersnikova 9, pod št. projekta 1072 v januarju 1997.

Prostorski ureditveni pogoji so izdelani v skladu s prostorskimi sestavinami dolgoročnega in družbenega plana Občine Metlika in vsebujejo:
a) grafične dele, ki so sestavni deli prostorskih ureditvenih pogojev in vsebujejo:
– prikaze prostorskih ureditev na obravnavanem območju iz prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine na preglednih katastrsko topografskih kartah M 1:5000,
– prikaze razmejitev ter meril in pogojev za posege v prostor na katastrsko topografskih načrtih M 1:2500,
b) tekstualni del, ki vsebuje obrazložitev, soglasja organov in organizacij ter besedilo odloka.

Prostorski ureditveni pogoji določajo:
– meje območij urejanja,
– splošne pogoje,
– merila in pogoje glede vrste in vsebine posegov v prostor,
– merila za določanje gradbenih parcel,
– merila in pogoje glede oblikovanja objektov,
– merila in pogoje za prometno in komunalno urejanje,
– merila in pogoje za varstvo okolja.

Celotno območje, ki ga ureja ta PUP je določeno z urbanistično zasnovo mesta Metlika, ki je sestavni del dolgoročnega plana Občine Metlika za obdobje 1986–2000 in je omejeno s predvidenima obvoznicama na vzhodni in zahodni strani. Vsa zemljišča, ki jih ureja ta PUP ležijo znotraj katastrskih občin Metlika in Rosalnice.

S tem odlokom se urejajo vse površine znotraj planske celote M – 5 in tvorijo morfološke in tipološke enote:
– stanovanjska območja označena z S–1 do S–12,
– območja centralnih dejavnosti označena s C–1 do C–8,
– historično mestno jedro označeno s H–1,
– parkovna, športna, rekreacijska in turistična območja označena z R–1 do R–5,
– območja za industrijo in druge proizvodne dejavnosti označena z I–1 do I–4,
– območja obrtnih in drugih uslužnostnih dejavnosti označena z O–1 do O–2,
– kmetijska območja in
– gozdne površine.

Splošni pogoji veljajo za celotno območje urejanja, razen če je s posebnimi pogoji za posamezno morfološko enoto določeno drugače in se nanašajo na tiste posege v prostor, za katere je predviden upravni postopek:
– po 50. členu ZUN, za posege, za katere mora investitor pridobiti lokacijsko dovoljenje,
– po 51. členu ZUN, za posege, za katere lokacijsko dovoljenje ni potrebno in zadošča priglasitev del.

Poseg v prostor mora biti skladen z usmeritvami, ki jih predpisujejo planski akti ter merila in pogoji po tem odloku.
Skladnost posameznega posega in določitev konkretnih pogojev se opredeli v lokacijskem postopku na podlagi lokacijske dokumentacije in predpisanih soglasij.

Za območji S–12 in I–4 je predpisana izdelava prostorsko izvedbenih načrtov (PIN), do njihove izdelave so dovoljeni le posegi v zvezi s komunalnim urejanjem in rednim vzdrževanjem obstoječih objektov in sprememba namembnosti rabe objektov ali dela objektov ob upoštevanju predpisov za varstvo pred škodljivimi vplivi na okolje.
Dovoljene so nadomestitve objektov ali delov objektov, ki jih zaradi dotrajanosti, nefunkcionalnosti in drugo, ekonomsko ni smotrno obnavljati.

Za območja, ki se urejajo z veljavnimi prostorskimi izvedbenimi akti, ali so na osnovi njih izgrajena, veljajo določila teh aktov, za dopolnitve ali odstopanja od njih pa merila in pogoji tega PUP.
Ta območja so:
– servisno skladiščna cona (C-1, O-1),
– Galči vrh (S-8),
– zemljišča med cesto XV. brigade in cesto v Črnomelj (O-2, C-4, C-5),
– ob križišču (C-7, S-9),
– ob Sušici (S-10),
– Breg revolucije I in II (S-7, R-5, C-3, I-1),
– ob Trdinovi cesti (S-5),
– na Vejarju (S-10),
– na Dacarjih (S-3),
– ob Vinogradniški cesti – Staneta Rozmana (S-3) in
– Bočka, Metlika (S-1).

Območje mesta je razvrščeno glede na pretežno namembnost in način pozidave v sledeče tipe:
1. stanovanjska območja,
2. območja centralnih in spremljajočih dejavnosti,
3. mestno jedro,
4. športna, rekreacijska, turistična in parkovna območja,
5. območja industrije in druge proizvodne dejavnosti,
6. območja obrtnih in drugih uslužnostnih dejavnosti,
7. kmetijska območja,
8. gozdne površine.

1. V stanovanjskih območjih je dovoljena gradnja funkcionalnih objektov skupnega značaja za dopolnitev soseske:
– prenove, nadomestitve, prizidave, nadzidave,
– dopolnilna gradnja (plombe),
– gradnja drvarnic, vrtnih ut, rastlinjakov, dimnikov, sončnih kolektorjev, zunanjih stopnišč, vetrolovov,
– gradnja kolektivnih ali samostojnih garažnih objektov tudi v kombinaciji z drvarnicami,
– urejanje odprtih površin.
Dovoljena je gradnja in rekonstrukcija infrastrukturnih objektov in naprav ter vsi posegi, ki izboljšujejo kvaliteto bivalnega okolja.
Izjemoma so dovoljene spremembe namembnosti rabe objektov ali delov objektov v nestanovanjske namene, vendar samo za mirne uslužnostne in servisne dejavnosti.
2. V območjih centralnih dejavnosti so dovoljeni vsi posegi, ki pomenijo boljšo kvaliteto ponudbe.
Območja spremljajočih centralnih dejavnosti so namenjena dopolnitvi stanovanjske gradnje, administrativno-poslovnim prostorom (biroji, predstavništva, pisarne), prodajnim lokalom za trgovino na drobno (osnovna in specializirana preskrba), prostorom za servisne in uslužnostne dejavnosti, gostinskim in zabaviščnim lokalom, prostorom za kulturne dejavnosti, ureditvi parkirnih prostorov, zelenic, prometnih površin in komunalne infrastrukture.
Dovoljene so spremembe namembnosti rabe objektov ali delov objektov, kolikor nova namembnost ustreza prej naštetim kriterijem in ne povzroča motenj v okolju.
3. V območju mestnega jedra (H-1) so na vseh objektih, ki niso zaščiteni z režimi varovanja, dovoljeni posegi, ki imajo za cilj prenovo in revitalizacijo urbanistične in stavbne dediščine.
Dovoljeni posegi so adaptacije, dozidave, nadzidave in nadomestne ter dopolnilne gradnje, kolikor so namenjene ohranjevanju, izboljšanju in vzpostavljanju novih arhitektonskih in urbanističnih kvalitet območja, za opravljanje prodajnih in storitvenih dejavnosti ter za bivanje, delo, komuniciranje ter preživljanje prostega časa prebivalcev, zaposlenih in obiskovalcev območja.
Sprememba obstoječe stanovanjske namembnosti je dovoljena v okviru izboljšanja prodajnih in storitvenih uslug le v pritličjih objektov skladno s pogoji:
– gradbeno-tehnične in ekološke sanacije,
– zmanjšanja prometnih tokov ter drugih obremenitev okolja,
– višjo kvaliteto urbanih funkcij s posebnim ozirom na pospeševanje tistih mestnih dejavnosti, ki po svojem značaju zlasti sodijo v mestno jedro,
– ustrezne ravni komunalne oskrbe.
Dovoljene so postavitve in odstranitve začasnih tipskih objektov, namenjenih občasni trgovski ponudbi ali občasnim javnim prireditvam, vendar le za čas trajanja prireditve ali sezonske prodaje.
Dovoljena je prenova neizrabljenih podstrešij v stanovanjske namene, v ateljeje in v poslovne prostore samostojnih delavcev v kulturi in samostojnih delavcev intelektualnih storitev.
Na objektih in območjih naravne in kulturne dediščine, ki so zaščiteni z režimom varovanja po spomeniškovarstvenih kriterijih, so dovoljeni posegi: obnova, sanacija, adaptacija in dozidava, s tem, da je treba pred posegom pridobiti ustrezne konservatorske smernice in zagotoviti zahtevane spomeniško varstvene raziskave.
4. V območjih, ki so namenjeni športu, rekreaciji in turizmu so dovoljeni posegi, ki dopolnjujejo kvaliteto ponudbe, vendar le v skladu z izhodišči varovanja okolja ter naravne in kulturne dediščine.
5. V območjih industrije in drugih proizvodnih dejavnosti so dovoljeni posegi asanacije, rekonstrukcije nadomestitve in novogradnje izključno za potrebe dejavnosti.
Dovoljena je gradnja vseh infrastrukturnih objektov in naprav za potrebe dejavnosti.
6. V območjih obrtnih in drugih uslužnostnih dejavnosti so dovoljene novogradnje, dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje, funkcionalne dopolnitve in spreminjanje namembnosti namenjene predvsem skladiščnim, servisnim in poslovno-storitvenim dejavnostim in dejavnostim malega gospodarstva.
Dovoljena je gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez.
7. Na kmetijskih območjih in gozdnih zemljiščih so dovoljeni:
– kmetijski oziroma gozdarski prostorski ureditveni posegi,
– gradnja objektov in naprav, namenjenih izključno kmetijski oziroma gozdarski dejavnosti,
– ureditev športno rekreacijskih in poljskih poti.

Gradbeno parcelo tvori stavbišče, to je stavbno zemljišče, na katerem stoji ali je na njem predviden objekt in funkcionalno zemljišče, to je stavbno zemljišče, ki je potrebno za redno rabo objekta.
Funkcionalno zemljišče mora imeti obliko in velikost prilagojeno potrebam objekta in njegovi dejavnosti, z upoštevanjem naravnih možnosti.
Funkcionalno zemljišče za obstoječe objekte in naprave določi za urejanje prostora pristojni upravni organ na zahtevo lastnika oziroma uporabnika, na podlagi lokacijske dokumentacije.
Za stanovanjske objekte naj velikost funkcionalnega zemljišča ne odstopa od velikosti okoliških funkcionalnih zemljišč. Za prostostoječe stanovanjske objekte naj bo širina funkcionalnega zemljišča ob objektu najmanj 2,5 m od objekta, širina dovoza pa min. 3 m.
Za kmetijske objekte se velikost funkcionalnega zemljišča določi ob upoštevanju lege in medsebojne razporeditve objektov, možnosti širjenja kmetijske proizvodnje, manipulativnega prostora in prostora za shranjevanje kmetijske mehanizacije.
Za objekte, ki so namenjeni opravljanju obrtne dejavnosti se velikost funkcionalnega zemljišča določa na osnovi dejavnosti v objektu ter ob smiselnem upoštevanju meril, ki veljajo za določitev funkcionalnega zemljišča za kmetijske objekte.
Na vsaki lokacijski dokumentaciji mora biti narisana gradbena parcela in izmerjena njena velikost.

Novogradnje, nadzidave, prizidave, pomožni in začasni objekti ter drugi posegi v prostor morajo vzdrževati vzpostavljeno oblikovno identiteto in homogenost območja in se prilagajati okoliškim objektom in ureditvam po:
– naklonu in oblikovanju strehe ter smeri slemen,
– razporeditvi fasadnih elementov, zlasti oken in vrat,
– barvi in teksturi streh in fasad,
– višini in gradbeni liniji večine objektov v sosedstvu,
– v območjih brez izrazite gradbene linije obstoječe zazidave mora biti odmik novozgrajenega objekta vsaj 5 m od roba hodnika za pešce ali vsaj 6 m od roba cestišča,
– odmike objektov od posestnih mej določa strokovna služba v okviru izdelave lokacijske dokumentacije; odmik individualnega objekta od parcelne meje naj bo praviloma 4 m, lahko manj, če se pridobi soglasje soseda ali več, če tako zahteva svetlobnotehnična ocena,
– dovoljeno je odpiranje podstrešnih prostorov s pomočjo frčad ali drugih oblikovalskih elementov.
a) Stanovanjski objekti:
– tlorisno in višinsko se prilagajajo sosednjim objektom; v območjih, ki se urejajo s PIA pa tudi določilom odloka oziroma pravilnika,
– strehe so praviloma simetrične dvokapnice s strmim naklonom strešin in smerjo slemena v vzdolžni smeri objekta,
– garaže in ostali pomožni objekti naj bodo praviloma načrtovani v sklopu objekta.
b) Gospodarski objekti, obrtne delavnice:
– tloris naj bo podolgovat,
– višina naj se prilagodi okolnim objektom,
– streha simetrična dvokapnica s strmim naklonom strešin in smerjo slemena v vzdolžni smeri objekta,
– gradnja teh objektov je dopustna na zemljišču zadostne velikosti, objekti so lahko samostojni ali prizidani,
– horizontalni odmiki morajo omogočiti zadostno funkcionalno površino predvidene dejavnosti.
c) Pomožni objekti:
– pomožni objekti pri stanovanjskih hišah morajo biti postavljeni na funkcionalnem zemljišču,
– samostojni pomožni objekti naj imajo podolgovat tloris in dvokapno streho.
d) Kioski:
– kioske je dovoljeno postavljati za potrebe storitvenih in nekaterih deficitarnih dejavnosti po predhodni strokovni presoji,
– velikost in sestavljenost kioska se določi za vsak primer posebej.
e) Sakralni objekti in spominska obeležja:
– oblikovanje se določi na osnovi funkcije, skupnih meril in posebnosti prostora v idejnem projektu, na osnovi katerega se izdela lokacijska dokumentacija.
f) Ograje, oporni zidovi:
– ograje so lahko živa meja z žično mrežo na notranji strani parcele, lesena ograja, kovinska ali zidana ograja max. višine 1,2 m, oziroma ob uvozih in izvozih max. 0,8 m,
– ograje morajo biti od roba cestnega telesa odmaknjene min. 1,0 m in ne smejo zmanjševati preglednosti ceste,
– oporni zidovi so izjemoma dovoljeni, če drugače ni mogoče zagotoviti stabilnosti terena,
– oporni zidovi so lahko kamniti in intezivno ozelenjeni,
– na vizualno izpostavljenih in krajinsko občutljivih legah gradnja opornih zidov ni dovoljena,
– gradnja opornih zidov in ograj na posestni meji je dovoljena v soglasju s sosedom.
g) Nadomestne gradnje:
Nadomestni objekt se lahko gradi samo na istem mestu na katerem stoji objekt, ki se nadomešča. Izjemoma se lahko gradi na funkcionalnem zemljišču starega objekta. Večji odmik od starega objekta se dovoljuje v naslednjih primerih:
– če zaradi geoloških razmer gradnja na istem mestu ni priporočljiva,
– če se z večjim odmikom izboljša prometna varnost na javni cesti,
– če stoji stari objekt na območju, ki je zavarovano s posebnimi predpisi.
h) Proizvodni objekti:
– merila za oblikovanje objektov morajo upoštevati željo po kvalitetnem oblikovanju in zmanjšanju vizualnih vplivov, ki lahko nastanejo zaradi relativno velikih obratov, neurejenih skladiščnih prostorov, deponij ali manipulacijskih površin,
– horizontalni in vertikalni gabarit se prilagajata tehnološkemu procesu dejavnosti in optimalni izrabi prostora,
– ograje naj bodo praviloma lahke in transparentne, masivne pa le v primeru, če služijo tudi kot protihrupna zaščita,
– za pomožne objekte veljajo enaki pogoji oblikovanja kot za novogradnje, bodisi, da se gradijo kot prizidki ali kot samostojni objekti.

Urbana oprema odprtega prostora, kot so kioski, stojnice, telefonske govorilnice, postajališča, klopi, smetnjaki ipd. morajo biti v posameznih ožjih območjih oblikovani enotno. Kolikor se za urbano opremo uporabljajo tipizirani elementi, ki niso ustrezno oblikovani, se z njihovo razmestitvijo ali hortikulturno ureditvijo zmanjša vizualno neskladje.

V mestu Metlika je na celotnem območju urejanja dovoljeno v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi komunalno urejanje v smislu novogradenj, dograjevanja rekonstrukcij in vzdrževanja omrežja, naprav in objektov: vodovoda, kanalizacije, električnega omrežja, javne razsvetljave, telekomunikacijskega sistema, sistema kabelske televizije ter prometnih površin.

Prometnice z dokončanim potekom imajo varovalni pas, ki obsega zemljišče namenjeno odvijanju tekočega motornega prometa in funkcionalni uporabi prometnih udeležencev, kot je izvedba kolesarskih stez in pešpoti, ureditev mirujočega prometa vzdolž cestišč ali na drugih prostorih, izvedba urgentnih in intervencijskih poti in ureditev obcestnega prostora skladno s pogoji varnega odvijanja prometa. Za vsak poseg v varovalnem pasu mora izdati soglasje pristojna organizacija za vzdrževanje cest.
Širine varovalnih pasov so določene z zakonom o cestah.
Postajališča avtobusnega prometa morajo biti izvedena izven voznih pasov cest.
Vsa križanja in priključevanja na javno cestno omrežje morajo biti urejena tako, da ne ovirajo prometnih tokov, ne poškodujejo cesto, obcestnih ureditev in opreme in zagotavljajo največjo možno prometno varnost. Vsa priključevanja se uredijo v soglasju in pod pogoji upravljalca ceste.
Pri izgradnji javnih prometnih površin je treba zagotoviti dostop za invalide in kolesarje.
Interni cestni dovozi morajo biti navezani na zbirno cestno omrežje in s skupnim priključkom na javno cestno omrežje višjega reda.
Pri novogradnjah in spremembah namembnosti je treba zagotoviti zadostno število parkirnih mest v okviru funkcionalnega zemljišča.
Urgentna in intervencijska vozila morajo imeti dovoz do vsakega objekta neposredno s ceste ali označen in varovan koridor posrednih dovozov.

V rezervatih obstoječih in predvidenih energetskih in komunalnih koridorjev ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, gradnja dozidav in nadzidav, razen izjemoma s soglasjem upravljalca voda.
Na obstoječih objektih pa so dovoljena le vzdrževalna dela.

Na območjih z obstoječim vodovodnim omrežjem je obvezno priključiti nanj vse novogradnje.
Na območjih, kjer je javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje samo delno zgrajeno (primar, del sekundarja), je pred novogradnjo ali sočasno z njo potrebno zgraditi manjkajočo komunalno omrežje.
Priključitev na vodovodno omrežje je pogojena s sočasno priključitvijo na kanalizacijo ali greznico, na tistih območjih, kjer ni zgrajene kanalizacije.

V kotu 45° nad kanalom obojestransko, praviloma ni možna gradnja objektov.
Odmiki od cevi vodovoda naj bodo praviloma 3 m, manj pa le v soglasju z upravljalcem.

Vsi stanovanjski, proizvodni in centralni objekti morajo biti priključeni na elektro omrežje.
Pri vseh novogradnjah v bližini obstoječih ali predvidenih daljnovodov je treba upoštevati varnostno razdaljo, ki mora biti najmanj 8 m pri DV 20 kV napetosti in najmanj 15 m pri DV 110 kV napetosti.

Sončne zbiralnike je dopustno postavljati na streho, balkonske ograje in zatrepe tako, da ležijo v njihovi ravnini. Postavitve nad slemenom niso dovoljene.

Za posege v prostor, ki imajo lahko negativen vpliv na okolje in, ki jih kot take opredeljuje republiška uredba, je pred izdajo dovoljenja za poseg potrebna presoja o vplivih na okolje.
Ob tem je treba upoštevati:
– mnenje o ogroženosti pred požarom,
– oceno vplivov na okolje z vidika varovanja zdravja,
– prometne obremenitve obstoječega in predvidenega stanja, vključno z mirujočim prometom,
– ostale pričakovane vplive, ki se ugotovijo glede na predvideno dejavnost in glede na lokacijo posega.

Varstvo zraka se zagotavlja z:
– merjenjem emisije posameznega vira možnega onesnaženja, ugotavljanjem stopnje onesnaženosti in izvedbo sanacije v skladu z veljavnimi predpisi in normativi,
– ustreznim lociranjem novih programov oziroma dejavnosti,
– uporabo ustreznih goriv in zmanjševanjem števila individualnih kurišč.

V vseh ureditvenih območjih je treba zagotoviti glede na njihovo namembnost mejne vrednosti ravni hrupa, kot jih določa uredba o hrupu v naravnem in življenskem okolju.
V ta namen je treba:
– meriti hrup in po potrebi izdelati sanacijske programe in zmanjšati hrup do dovoljene ravni na virih hrupa,
– izvesti aktivno ali pasivno zaščito,
– spremeniti namembnost ali dejavnost, ki prekomerno obremenjuje okolje s hrupom.

Uporabniki prostora, ki skladiščijo ali manipulirajo z nevarnimi snovmi, morajo zagotoviti, da te snovi ne pridejo v stik s podtalnico in, da se ne iztekajo v javno kanalizacijo tudi v slučaju, če pride do razlitja teh snovi.
Prepovedano je odlaganje odpadkov v opuščene struge, rokave vodotokov ali na zamočvirjena kmetijsko manj vredna zemljišča.
V območjih varstvenih pasov vodnih virov je treba pri posegih v prostor upoštevati določila o varstvu pitne vode. Vse vire onesnaženja vodnih virov ali površinskih voda je treba čim preje sanirati.

Komunalne odpadke je treba zbirati v smetnjakih, zagotoviti prostor oziroma zemljišča za zbiranje ter zagotoviti odvoz na sanitarno deponijo.
Pri odstranjevanju komunalnih odpadkov je treba upoštevati:
– da so odjemna in zbirna mesta, ki se določijo na osnovi veljavnih predpisov, dobro prometno dostopna in niso na javni prometni površini,
– odjemno oziroma zbirno mesto mora biti praviloma na funkcionalnem zemljišču povzročitelja komunalnih odpadkov,
– da mora biti odjemno oziroma zbirno mesto na utrjeni površini, zaščiteno z nadstrešnico, opremljeno z vodo za občasno čiščenje in odtokom z lovilcem olj.
Posebne odpadke je dovoljeno skladiščiti v območju proizvodnih obratov le v posebnih namensko zgrajenih skladiščih do končne dispozicije na deponijo posebnih odpadkov.

Legalizacija objektov in naprav je možna samo za tiste objekte, ki izpolnjujejo pogoje tega odloka, na osnovi lokacijskega in gradbenega dovoljenja.

Prostorski ureditveni pogoji so na vpogled občanom, podjetjem in drugim skupnostim pri pristojnem organu Občine Metlika.

S tem odlokom prenehajo veljati naslednji prostorsko izvedbeni akti:
– urbanistični načrt mesta Metlika, SDL, št. 10/68,
– odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka “Zvirkov vrh”, ki obsega območje med Vinogradniško cesto – potjo na Veselico in J mejo naselja Svržaki, SDL, št. 22/74,
– odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalne soseske “STOLPIČI”, SDL, št. 13/76,
– odlok o zazidalnem načrtu ob ulici Breg revolucije v Metliki, SDL, št. 18/78,
– odlok o sprejetju zazidalnega načrta za področje individualne stanovanjske zazidave “OB TRDINOVI POTI” in “NA VEJARJU” v Metliki, SDL, št. 29/78.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.