Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Janeza Oseta iz Petrovč, ki ga zastopa Jože Turk, odvetnik v Celju, na seji dne 3. aprila 1997

1. Pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti drugega odstavka 8. člena odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec (Uradni list RS, št. 35/96) se sprejme.
2. Izvrševanje izpodbijane določbe se do končne odločitve ustavnega sodišča zadrži.

1. Izpodbijana določba drugega odstavka 8. člena v izreku navedenega odloka določa: “V istem poglavju se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi: Ob magistralni cesti Arja vas–Velenje je zaradi čimbolj enakomernega pokrivanja potreb tranzitnega, tovornega in osebnega prometa predvidena lokacija bencinskega servisa Velika Pirešica (zemljišča par. št. 748/2 in 748/3 k.o. Velika Pirešica). Na lokaciji posega v prvo območje kmetijskih zemljišč št. 31 (parcele št. 264/16 in 264/13 k.o. Gorica) ni možna gradnja bencinskega servisa.”
2. Pobudnik navaja, da izpodbijana določba predvideva gradnjo bencinskega servisa na lokaciji Velika Pirešica, ki ni bila javno razgrnjena in javno obravnavana, pač pa naknadno vključena v osnutek sprememb izpodbijanega akta. Prav tako naj bi bila na isti način (torej brez javne razgrnitve in javne obravnave) v izpodbijani akt vnesena tudi določba, po kateri na parcelah pobudnika št. 264/16 in 264/13 k.o. Gorica ni mogoča gradnja bencinskega servisa. Navedeni pobudnikovi parceli sta bili kot predvidena lokacija za gradnjo bencinske črpalke vključeni v razgrnjeni in javno obravnavani osnutek sprememb dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Žalec. Na to lokacijo naj bi v teku razgrnitve in javnih obravnav ne bilo nobenih pripomb, prav tako pa naj bi dobila tudi pozitivno mnenje Ministrstva za okolje in prostor o tem, da je usklajena z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin in rešitev dolgoročnega in srednjeročnega plana Republike Slovenije. Kljub temu pa naj bi bili pobudnikovi parceli na seji občinskega sveta, na kateri se je odločalo o sprejemu izpodbijanega akta, zavrnjeni kot lokacija za gradnjo servisa, namesto njih pa naj bi bila v plan vnesena lokacija Velika Pirešica. Takšen postopek sprejemanja planskega akta je po pobudnikovem mnenju v nasprotju z zakonom o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list SRS, št. 48/90 – v nadaljevanju: ZPUP) in z obveznimi izhodišči republiških planov.
3. Pobudnik predlaga tudi začasno zadržanje izpodbijanega akta do končne odločitve ustavnega sodišča. Prepoved gradnje bencinske črpalke na pobudnikovih parcelah in hkratno izvajanje gradnje črpalke na lokaciji Velika Pirešica bi pobudniku lahko povzročila nepopravljivo škodo, saj bi nikoli ne mogel uresničiti nameravane investicije. Da ne bi prišlo do te škode, pobudnik predlaga zadržanje izvrševanja izpodbijane določbe.
4. Ustavno sodišče je pobudo poslalo v odgovor Občinskemu svetu občine Žalec, na ta dopis pa je odgovoril Oddelek za okolje, prostor in komunalne zadeve Občine Žalec. V tem odgovoru je pojasnjeno, da občinski svet ni imel pravne in vsebinske podlage za vključitev lokacije Velika Pirešica v spremembe občinskih planov. Ta lokacija naj bi namreč ne bila predmet sprememb in dopolnitev, prav tako naj bi ne bila javno obravnavana in razgrnjena. Zato bi moralo besedilo odloka v sporni določbi ostati takšno, kakršno je bilo predloženo v obravnavo občinskemu svetu.

5. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo. V postopku presoje zakonitosti bo odločilo o skladnosti izpodbijane določbe oziroma postopka njenega sprejemanja z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) in z ZPUP.
6. Ustavno sodišče je ugodilo tudi pobudnikovemu predlogu za zadržanje izpodbijane določbe in je njeno izvrševanje do končne odločitve zadržalo. 39. člen zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) določa, da sme ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev zakona ali drugega predpisa, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive posledice. Ustavno sodišče ocenjuje, da so posledice, ki jih navaja pobudnik, in ki bi lahko nastale zaradi izvrševanja izpodbijanega akta, zanj v resnici dovolj hude in tudi težko popravljive (izguba možnosti gradnje bencinske črpalke na zemljišču). Iz pridobljenih podatkov je tudi razvidno, da navedeni parceli zaradi bližine bodoče ceste za kmetijsko rabo nista več primerni.

7. Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi 26. in 39. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo soglasno.