Na podlagi drugega odstavka 51. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) ter 18. člena statuta Občine Brezovica (Naš časopis, maj 1995) je Občinski svet občine Brezovica na 24. seji dne 20. 3. 1997 sprejel

Ta odlok določa vrsto, namen, največjo velikost in način gradnje pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje (v nadaljevanju: pomožni objekti).

Za pomožne objekte se štejejo:
1. Pri družinskih stanovanjskih hišah:
– garaža za osebni avto, površina do 20 m2;
– nadstrešek (pokrita terasa, pokrit parkirni prostor za osebni avto, kolesa, moped in motor ter avtomobilske prikolice), s površino pokritega prostora do 18 m2;
– pergola, dimnik, sončni kolektorji, zasteklitev balkonov, vetrolov, zunanje stopnice;
– zunanji bazen, površina do 30 m2;
– drvarnica, shramba, vrtna uta, steklenjak, lopa, zimski vrt ipd., površina do 15 m2;
– manjši objekt za rejo malih živali, površina do 12 m2.
2. Pri kmetijah:
– skedenj, kašča, lopa za shranjevanje sena, krme, stelje, orodja, površina do 30 m2;
– tipski silos za shranjevanje živinske krme z atestom, če ne presega 90 m3 prostornine;
– tople grede in zaprti rastlinjaki, površina do 40 m2,
– kozolci do površine 50 m2.
3. Pri večstanovanjskih hišah (bloki, stolpnice):
– zasteklitev balkonov po enotnem projektu za celotno zgradbo;
– oblikovanje zimskih vrtov na večjih terasah po enotnem projektu za celotno zgradbo;
– kolesarnica (stojala za kolesa z nadstrešnico);
– ureditev prostora za smetnjake.
4. Drugi pomožni objekti:
– enojni kozolec,
– čebelnjak do 15 m2 površine (samo točkovni temelji);
– lesena lopa na površinah za vrtičke, do 3 m2 površine;
– vrtna in dvoriščna ograja do višine 1,80 m;
– mikrourbana oprema (klopi, igrala).
Na strokovno rešitev iz prve in druge alinee 3. točke prvega odstavka tega člena je treba pridobiti mnenje o ustreznosti načrtovanega posega, ki ga izda pristojna občinska služba za urbanizem.

Pomožne objekte navedene 1., 2. in 3. točki prvega odstavka prejšnjega člena lahko gradi občan na funkcionalnem zemljišču osnovnega objekta.
Skupna površina več pomožnih objektov, lociranih na funkcionalnem zemljišču osnovnega objekta, ne sme presegati 25 m2.
Pomožnih objektov ni možno dograjevati s priglasitvami.

Pri določanju lokacije, vrste, namena, največje velikosti in načina gradnje pomožnih objektov je treba upoštevati, da pomožni objekti:
– ne potrebujejo novih komunalnih priključkov na javne komunalne objekte in naprave ter
– statičnega ali drugega gradbenotehničnega preverjanja.

Pomožni objekti so lahko leseni, zidani ali iz drugih gradbenih materialov ter oblikovani v skladu z okoljem oziroma krajinsko arhitekturo.
Ograje je dovoljeno postavljati na območjih, kjer so okoliška stavbna zemljišča pretežno pozidana.
Tip ograje in materiali naj bodo v naselju čim bolj enotni. Prednost imajo lesene, žične ograje in žive meje. Za betonske ograje oziroma za ograje iz betonskih polnil je treba pridobiti lokacijsko dovoljenje.

Pomožni objekti morajo biti skladni z:
– namensko rabo zemljišč v prostorskem izvedbenem aktu,
– zahtevami varstva okolja,
– zahtevami predpisov o varnosti cestnega prometa,
– sanitarnimi, požarnimi in vodnogospodarskimi zahtevami,
– zahtevami varovanja naravne in kulturne dediščine in
– ne smejo prizadeti pravic ter zakonitih interesov drugih oseb.

V primeru neskladja med največjo dovoljeno velikostjo pomožnega objekta, ki jo določajo prostorski ureditveni pogoji oziroma ta odlok, veljajo določila tega odloka.

Gradnjo pomožnih objektov je treba priglasiti na pristojni izpostavi Upravne enote Ljubljana.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS, za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin (Uradni list SRS, št. 42/85).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.