Na podlagi 18. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81), 8. člena statuta Občine Ig (Uradni list RS, št. 26/95) in na predlog Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, je Občinski svet občine Ig na 25. redni seji dne 26. 3. 1997 sprejel

Arheološki teren ob cerkvi sv. Marjete na Golem se kot visoko ovrednoteno arheološko najdišče zaradi izjemnih kulturnih, zgodovinskih, znanstvenih in krajinskih vrednot v skladu s 16. členom zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81) razglasi za kulturni in zgodovinski spomenik, ki je po svojih značilnih lastnostih arheološki spomenik.
Župnijska cerkev sv. Marjete na Golem se zaradi izjemnih kulturnih, zgodovinskih, znanstvenih, estetskih in krajinskih vrednot razglasi za kulturni in zgodovinski spomenik, ki je po svojih značilnih lastnostih arhitekturni in umetnostni spomenik.

Arheološki teren okrog cerkve sv. Marjete je prazgodovinsko gradišče in trapezoidni poznorimski kohortni kastel z dobro vidnimi obrambnimi nasipi.
Župnijska cerkev sv. Marjete na Golem je baročna arhitektura 18. stoletja, nastala na prostoru starejše predhodnice. Baročno arhitekturo dopolnjujeta glavni oltar ter prižnica, izdelana v prvi polovici 18. stoletja za cistercijansko cerkev v Kostanjevici. Oltar in še posebej prižnica predstavljata eno najvidnejših umetnostnih dosežkov v slovenski baročni plastiki.

Najsevernejša točka spomenika je severni vogal parc. št. 1339 k.o. Želimlje. Meja nato poteka po severovzhodni in vzhodni meji te parcele in po severni meji parc. št. 1337/6. Na severovzhodnem vogalu se obrne proti jugu in teče po vzhodnih mejah parc. št. 1337/1, 1338/1 in se na južnem vogalu parc. št. 1338/1 obrne proti severozahodu ter oklepa parc. št. 1335. Meja se nadaljuje po južnem robu parcel 1791, 1795/1, 1797/2, obkroža parc. št. 2284 in se nadaljuje po južnem in zahodnem robu parc. št. 1831, 1830 do severozahodnega vogala parc. št. 1830. Tu se obrne proti vzhodu, teče po severnem robu parc. št. 1829, 1338 do najsevernejše točke spomenika na vogalu parc. št. 1339.
Karta v merilu 1:5000 z vrisano mejo spomenika je kot priloga sestavni del tega odloka.

Za območje arheološkega spomenika velja prvi varstveni režim:
Številka parcele – Lastnik parcele
Na navedenih parcelah razen tradicionalne kmetijsko-gozdarske izrabe ni dovoljeno nikakršno poseganje v prostor oziroma v zemeljski plasti. Varujemo torej neokrnjene vse spomeniške lastnosti arheološke dediščine, njeno kulturno vrednost, pa tudi snov, ki je z njo povezana. Vsi posegi se podrejajo spomeniški pričevalnosti in spomeniški funkciji. V sklop varovanja sodi tudi načelna nezazidljivost vsega območja, upoštevajoč pri tem seveda zatečeno stanje.
Za arhitekturni in umetnostni spomenik velja varstveni režim, ki določa varovanje kulturnih, zgodovinskih in estetskih vrednot, kar pomeni stalno in redno vzdrževanje dobro ohranjenih sestavin ter sanacijo ogroženih ali propadajočih. Novi posegi morajo služiti ohranjanju, sanaciji in prenovi spomenika.

V območju spomenika so dovoljeni le posegi in razvojne usmeritve, ki ne nasprotujejo spomeniškim lastnostim. Dovoljeni so strokovni in znanstveni posegi, ki so namenjeni nadaljnjim raziskavam in izboljšavi estetskega oziroma vizualnega stanja spomenika. Vsaka sprememba prostora v območju spomenika in v njegovem vplivnem območju mora biti poprej širše družbeno verificirana in je zanjo potrebno pridobiti soglasje Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Spomenik in okolica, ki je s spomenikom vizualno povezana, se urejata z ustreznim prostorskim aktom. Meje takšnega načrta so predmet posebne strokovne preverbe.
Spomenik ima prvenstveno pedagoško-znanstveno funkcijo. Spomenik oziroma arheološki objekti morajo biti dostopni širši javnosti.
Za posege, ki niso v skladu z varstvenim režimom in spreminjajo lastnosti spomenika, je povzročitelj teh posegov kazensko odgovoren. Škodo ali spremembe na spomeniku, ki so s tem nastale, pa mora odstraniti in prizadeti teren sanirati v prejšnje stanje.
Arhitekturni in umetnostni spomenik je v sakralni rabi in pod določenimi pogoji dostopen javnosti.

Občinski upravni organ, pristojen za urejanje prostora, mora preprečevati posege, s katerimi bi se utegnile spremeniti v tem odloku opredeljene lastnosti spomenika.
Strokovne naloge v zvezi z varstvom spomenika opravlja Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajata mestna uprava inšpekcijskih služb in občinski upravni organ, pristojen za kulturo, ki morata preprečevati in sankcionirati posege s katerimi bi se utegnile spremeniti s tem odlokom opredeljene lastnosti spomenika.

V skladu z drugim odstavkom 24. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81) se spomenik označi na način, kot ga predpisuje pravilnik o obliki in namestitvi oznak nepremičnih spomenikov in znamenitosti (Uradni list SRS, št. 33/85).
Občinski upravni organ, pristojen za premoženjsko-pravne zadeve, poda predlog za vpis spomenika v zemljiško knjigo po parcelnih številkah z imetniki oziroma imetniki pravice upravljanja v skladu s 4. členom tega odloka.

Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.