Na podlagi 21., 29. in 61. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odločba US RS, 45/94 – odločba US RS in Uradni list RS, št. 57/94, 14/95 in 20/95 – odločba US RS), 12. in 25. člena zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84, Uradni list RS, št. 26/90) 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93 in 66/93), 3. in 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 ter 3. in 4. člena odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Kamnik (Uradni list RS, št. 47/94 in 47/95) in 11. in 17. člena statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 39/95), je Občinski svet občine Kamnik na 23. seji dne 26. 2. 1997 sprejel

S tem odlokom določamo način, prevoz in čas pokopa, zvrsti grobov, tehnične normative za grobove, vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču, postavljanje spomenikov, urejanje pokopališča, ki morajo imeti mrliške veže, mirovalno dobo za grobove, čuvanje umrlih in pogrebne svečanosti ter druge naloge s področja javnih služb:
– urejanje in vzdrževanje pokopališč ter
– pogrebne storitve.

S tem odlokom se uvaja pokopališki red na naslednja pokopališča v Občini Kamnik:
Kamnik, Mekinje, Nevlje, Sela pri Kamniku, Motnik, Špitalič, Zg. Tuhinj, Šmartno v Tuhinju, Vranja Peč, Loke, Gozd, Stranje, Tunjice, Podgorje in Komenda. Na pokopališču Loke so dovoljeni samo žarni pokopi.
Okoliši pokopališč so opredeljeni v strokovni podlagi, ki je sestavni del prostorskega plana in priloga temu odloku. Ob ukinitvi, zgraditvi novega pokopališča ali razširitvi obstoječega pokopališča, določi nove okoliše pokopališč pristojni organ in potrdi občinski svet.

Pokopališko in pogrebno dejavnost ter urejanje pokopališč bodo v Občini Kamnik opravljale, na podlagi statuta, krajevne skupnosti, fizične ali pravne osebe pa na podlagi podeljene koncesije. V tem primeru bo občina v soglasju s krajevno skupnostjo lahko podelila koncesijo najboljšemu ponudniku, lahko pa podeli hkrati koncesijo več zainteresiranim.

Na določenem pokopališču se pokopavajo:
– vsi umrli na območju, za katerega je pokopališče namenjeno,
– umrli v sosednjem naselju ali kakšnem drugem kraju, če je umrli pred smrtjo tako želel, oziroma če tako želijo svojci umrlega, ki imajo po zakonu pravico izbirati pokopališče,
– neidentificirane osebe, ki so umrle na območju, za katerega je pokopališče namenjeno.
Dovoljeni so naslednji načini pokopa:
– umrli se položi v krsto in se pokoplje v grob za klasičen pokop, v vrstni grob ali grobišče,
– pepel umrlega se shrani v žaro in pokopljejo v grob za klasični pokop ali v žarni grob,
– pepel umrlega se raztrese na posebej določenem prostoru na pokopališču ali izjemoma zunaj pokopališča, za kar da dovoljenje Upravna enota Kamnik. Pokop se lahko opravi vsak dan od 8. do 19. ure.

Za vsako pokopališče mora upravljalec izdelati pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na pokopališčna polja (oddelke) in grobove.
Na pokopališčih so naslednje zvrsti grobov:
– enojni grobovi, dvojni grobovi, otroški grobovi in grobnice (klasični grobovi),
– vrstni grobovi,
– skupna grobišča,
– žarni grobovi,
– prostor za anonimne pokope,
– prostor za raztrositev pepela.
Graditev novih grobnic na pokopališčih ni dovoljena.

Občina vodi kataster grobov pomembnih kamniških znanstvenikov, umetnikov, katerih svojci so umrli. Stroški urejanja teh grobov se pokrivajo iz proračuna občine.

Enojni, dvojni in otroški grobovi so globoki 1,80 m in se lahko poglobijo do 2,5 m, če to dopuščajo geološki pogoji. Širina enojnega groba je 1 m, dolžina 2 m, dolžina in širina dvojnega pa 2 m.
Vrstni grobovi, v katere se umrle pokoplje po vrstnem redu, so globine 1,80 m, širine 0,70 do 1,50 m in dolžine 2 do 2,5 m, širina poti med vrstami grobov je 0,80 do 1,50 m. Poglobitve pri vrstnih grobovih ni. Oddelek vrstnih grobov se po 25 letih od zadnjega pokopa v polju (oddelku) preuredi za ponovno uporabo, posmrtni ostanki pri prekopu vrstnih grobov se položijo v skupna grobišča.
Skupna začasna grobišča so: kostnice, prostori za skupen pokop ob morebitnih množičnih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah. V skupna grobišča se prenesejo posmrtni ostanki iz klasičnih in žarnih grobov, za katere ni podaljšana najemna doba in iz vrstnih grobov po poteku 25 let.
Žare se shranjuje v žarne grobove, klasične grobove in v druge obstoječe grobove. Globina žarnega groba je 0,70 m, širina 0,60 do 1 m, dolžina 0,60 do 1,20 m. Žarni grob se lahko poglobi za 0,30 m za nove žare. Žare ni dovoljeno shranjevati izven pokopališča z izjemo določil, ki jih dopušča zakon.
Prostor za anonimne pokope: anonimni pokopi se opravljajo s pokopom krste ali žare ali z raztrositvijo pepela na prostoru pokopališča, ki je za to namenjen, opremljen in urejen.
Prostor za raztrositev pepela: raztrositev pepela se opravlja s posebnim za to določenim priborom na posebno urejenem prostoru pokopališča, ki je opremljen s skupnim nagrobnikom in skupnim prostorom za polaganje cvetja in prižiganje sveč.
Predpisane velikosti grobov iz tega člena za obstoječe grobove ne veljajo.
Grobovi v okviru posamezne zvrsti grobov na posameznem pokopališču morajo biti enako veliki.

Pokopališče mora biti ograjeno z ograjo ali zimzelenim rastlinjem ter praviloma odmaknjeno od drugih objektov.
Če je pokopališče ograjeno z zidom, se nanj na novo ne smejo pritrjevati nagrobne plošče.
Spomeniki, nagrobni okvirji in druga znamenja ne smejo segati preko grobnega prostora.
Vsako pokopališče mora imeti tudi shrambo za orodje, urejeno smetišče ter prostor za pričetek pogrebnih slovesnosti. Način ureditve določi upravljalec pokopališča v načrtu pokopališča.

Obiskovalec pokopališča oziroma mrliške vežice se mora vesti tako, da ne žali spoštovanja do umrlih.

Za obdobje od pokopa do postavitve spomenika lahko najemnik groba postavi začasno spominsko znamenje.
Za razširitev obstoječih pokopališč in za pokopališča na novih lokacijah, so dovoljena spominska znamenja v predpisanih izmerah in odstopanjih skladno z načrtom pokopališča.

Mrliška veža je prostor, ki je namenjen za umrle do njihovega pokopa oziroma prevoza v kraj pokopa, v njenem okviru pa je lahko tudi sakralni objekt.
V krajih, kjer na pokopališču ni mrliških vežic, se umrli lahko čuva v mrliških vežicah na glavnem pokopališču Žale ali v drugi mrliški vežici v Občini Kamnik, pa tudi doma.
V času uporabe so mrliške veže praviloma odprte v zimskem času, tj. od 1. 10. do 1. 4., od 7. do 18. ure in v letnem času, tj. od 1. 4. do 1. 10., od 6. do 19. ure oziroma v skladu z dogovorom med upravljalcem pokopališča in pristojno krajevno skupnostjo.

Mirovalna doba za grobove ne sme biti krajša od deset let, upravljalec pokopališča pa lahko v načrtu pokopališča določi tudi daljšo dobo, glede na zemljišče, na katerem je pokopališče.

V stanovanjskih objektih, ki so v naseljih mešanega in mestnega značaja z več kot dvema stanovanjema, se umrli ne sme čuvati do pokopa, pač pa se ga mora prepeljati v mrliško vežo.
V mrliški veži, ki je na pokopališču, kjer bo umrli pokopan, mora biti krsta z umrlim ali žara s pepelom umrlega najmanj dve uri pred pričetkom pogrebnih svečanosti.
Če se umrli čuva doma, se lahko prične pogrebna slovesnost na domu ali pa se krsta z umrlim ali žara s pepelom umrlega prepelje na poseben prostor na pokopališču, ki je namenjen za pričetek pogrebnih slovesnosti.

Pokop odredi mrliški preglednik po ugotovljeni smrti in določi okvirni čas pokopa. Praviloma mora preteči od trenutka smrti do pokopa oziroma upepelitve najmanj 36 ur. Točen čas pokopa določi upravljalec pokopališča v dogovoru s svojci umrlega in predstavnikom verske skupnosti, če gre za verski pogreb.
Po ugotovljeni smrti se pokop prijavi upravljalcu pokopališča, s katerim se svojci dogovorijo o vseh pogrebnih in pokopaliških storitvah.

Sorodniki pokojnika oziroma najemniki groba sklenejo ob prijavi pokopa najemno pogodbo za grob z upravljalcem pokopališča, kadar gre za nov grob. Ob sklenitvi pogodbe se vplača najemnina za grob za določen čas najema.
Z vplačilom najemnine za grob je plačano tudi vzdrževanje pokopališča oziroma skupnih naprav.

Najemnik pridobi pravico razpolaganja z grobom s sklenitvijo pogodbe z upravljalcem pokopališča, ki mora vsebovati:
– podatke o grobu,
– obveznosti najemnika in upravljalca,
– višino najemnine,
– rok rednega plačila,
– dolžnost najemnika, da pred iztekom pogodbe le-to obnovi.

Upravljalec pokopališča razveljavi sklenjeno pogodbo v naslednjih primerih:
– če najemnik grobnega prostora po predhodnem pisnem opozorilu ne poravna najemnine za preteklo leto,
– če najemnik ne vzdržuje redno groba kljub posebnemu pisnemu opozorilu,
– ob opustitvi pokopališča,
– kadar tako zahteva načrt razdelitve pokopališča.
Neredno je grob vzdrževan, če nagrobnik ogroža varnost ljudi, oziroma je grob zanemarjen.

Po razveljavitvi najemne pogodbe se smatra grobni prostor kot opuščen grob do konca mirovalne dobe, na kar se prekoplje in odda drugemu najemniku.
Najemnik grobnega prostora iz razveljavljene pogodbe mora odstraniti opremo groba v 45 dneh po poteku ali razveljavitvi najemne pogodbe. Kolikor ne odstrani opreme v določenem roku, jo po predhodnem pisnem opozorilu najemnika grobnega prostora, odstrani upravljalec pokopališča na stroške najemnika grobnega prostora.
V času od odstranitve opreme groba do poteka mirovalne dobe in ponovne oddaje grobnega prostora drugemu najemniku, skrbi za minimalno vzdrževanje opuščenega groba upravljalec pokopališča.
Sredstva za kritje vzdrževanja iz prejšnjega odstavka tega člena zagotavlja upravljalec.
Pri žarnih grobovih ni mirovalne dobe.

Upravljalec pokopališča ima pravice in obveznosti:
– ugotavlja pravilnost pokopaliških dokumentov za dovolitev pokopa,
– določi prostor, dan in uro pokopa v sporazumu z naročnikom pokopa,
– oddaja grobne prostore v najem in o tem sklepa najemne pogodbe ter vodi evidenco sklenjenih pogodb,
– opravlja pokope in prekope grobov,
– skrbi za red in čistočo v mrliški veži in na pokopališču ter za vzdrževanje objektov in naprav, poti, zelenic in ograje na pokopališču,
– vodi evidenco o grobovih in pokopanih na določenem pokopališču,
– skrbi za zasutje groba, najkasneje pol ure po končanih pogrebih tistega dne,
– vodi kataster komunalnih naprav na pokopališčih,
– opravlja druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi,
– skrbi za to, da ob pokopu, prekopu in urejanju pokopališča ne poškoduje grobov.

Upravljalec je dolžan zavarovati vrednostne predmete, ki se najdejo ob prekopu grobov ter jih shraniti. Najdene predmete mora upravljalec izročiti upravičencu oziroma občini.

Najemniki grobnih prostorov in obiskovalci pokopališč so dolžni:
– na pokopališču in pripadajočih objektih izražati spoštovanje do umrlega,
– redno vzdrževati grobove,
– odlagati smeti in druge odpadke v za to določene kontejnerje in koše za smeti,
– postaviti ali odstraniti nagrobni spomenik le v soglasju z upravljalcem pokopališča, oziroma spremeniti arhitektonsko zasnovo groba samo v skladu z načrtom razdelitve pokopališča,
– skrbeti za to, da ne poškodujejo grobov,
– najemnik grobnega prostora mora sporočiti upravljalcu pokopališča spremembo naslova.

Najemnikom grobnih prostorov in obiskovalcem pokopališč ter mrliške veže je prepovedano:
– nedostojno vedenje, glasno smejanje, vpitje, žvižganje, razgrajanje, kajenje v mrliški veži in podobno,
– stopanje in hoja po grobovih,
– vodenje živali na pokopališče,
– odlaganje smeti in drugih odpadkov izven določenega prostora,
– trganje zelenja in cvetja na tujih grobovih,
– sajenje ter odstranjevanje drevja brez dovoljenja upravljalca pokopališča,
– onesnaževanje pokopališča in poškodovanje prostorov, naprav, predmetov in nasadov,
– vožnja s kolesom ali motornim vozilom in jih shranjevati na pokopališču,
– poškodovanje grobov,
– odlaganje zemlje, robnikov ali drugega materiala, ki ostane od prenove grobov, v zabojnike ali koše za smeti.

Pokopališke poti, zgradbe, ograje, žive meje, spominska obeležja splošnega pomena, grobove pomembnih kamniških znanstvenikov, umetnikov, ki jih določa 6. člen tega odloka ter druge komunalne naprave mora vzdrževati upravljalec pokopališča. Za sakralne objekte v sklopu pokopališča skrbi lastnik ali upravljalec pokopališča, če ga lastnik pooblasti.
Za red in vzdrževanje pokopališča je odgovoren upravljalec pokopališča.
Za red in vzdrževanje grobov so odgovorni najemniki grobov.
Upravljalec pokopališča in uporabnik oziroma najemnik groba lahko skleneta posebno pogodbo o vzdrževanju groba.

Pogrebna svečanost je sestavni del pogreba, tj. obreda pokopavanja in ima javni značaj in namen spoštovanja do pokojnika.
Na željo pokojnika ali njegovih svojcev, se lahko pokop opravi v ožjem družinskem krogu.

Pogrebna svečanost se opravi na pokopališču, kjer bo pokop. O pogrebni svečanosti je upravljalec pokopališča dolžan obvestiti javnost z obvestilom na oglasni deski pokopališča, v časopisju ali na krajevno običajen način.

Verski obred s krsto umrlega ali žaro s pepelom umrlega, se na njegovo željo ali željo svojcev, opravi v sakralnem objektu.

Pogrebna svečanost se prične z dvigom krste z umrlim ali žare s pepelom umrlega z mrliškega odra v mrliški veži ali na za to določenem mestu na pokopališču, pogrebni sprevod pa se odvija v skladu z nazori umrlega oziroma na željo svojcev.
Udeleženci sprevoda se razporedijo na krajevno običajen način.

Udeleženci pogrebne svečanosti se razvrstijo ob grobu tako, da so neposredno ob njem svojci in sorodniki pokojnika, zastavonoše in praporščaki ter nosači odlikovanj in priznanj, nato pa drugi udeleženci pogreba.
V primeru verskega pogreba se neposredno ob grobu razvrstijo tudi predstavniki verske skupnosti z verskim obeležjem.
Krsta z umrlim ali žara s pepelom umrlega se položi v grob. Sočasno se v primeru verskega pokopa opravi del verskega obreda. Nato zaigra godba ali pevci zapojejo žalostinko, če sodelujejo pri pogrebu. Sledijo poslovilni govori, šele nato se opravi obred pokopa.
Po zadnjem pozdravu z zastavo in prapori je pogrebna svečanost zaključena.

Če pri pogrebnih svečanostih sodeluje vojaška častna enota s strelnim orožjem, da bi izstrelila častno salvo kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, za kar je odgovoren poveljnik oziroma vodja enote.
Častna salva se izstreli pred zaključkom pogrebne svečanosti.

V primeru upepelitve pokojnika, se pogrebne svečanosti lahko opravijo kot poslovitev pred ali kot pogrebna svečanost po upepelitvi pokojnika v skladu z določbami tega odloka.

Če pri pogrebu pokojnika tudi zvonijo, zvonjenje lahko traja med pogrebno svečanostjo do deset minut oziroma s prekinitvami do petnajst minut, v primeru verskega pogreba pa v skladu s predpisi verske skupnosti.

Z denarno kaznijo od 15.000 do 150.000 SIT se kaznuje upravljalec pokopališča, če:
– ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 11. člena,
– če ravna v nasprotju z 12., 19. in 20. členom tega odloka,
– ne vzdržuje pokopaliških poti, zgradb, ograj in drugih komunalnih naprav (prvi odstavek 23. člena),
– ne vzdržuje reda na pokopališču (drugi odstavek 23. člena),
Z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba upravljalca, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo najmanj 5.000 SIT se kaznuje za prekršek posameznik, če ravna v nasprotju z 9., 10. in 22. členom ter tretjim odstavkom 23. člena tega odloka.

Uresničevanje tega odloka nadzoruje pristojni občinski upravni organ (komunalno nadzorstvo) ter pristojne inšpekcijske službe.

Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o pokopališkem redu Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 66/93).

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.