Na podlagi 18. in 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 in 54/94 – odl. US, 57/94, 14/95 in 20/95 – odl. US) in 16. člena statuta Občine Kočevje (Uradni list RS, št. 39/95 in 48/95 – popravek) je Občinski svet občine Kočevje na 25. redni seji dne 3. 4. 1997 sprejel

Spremeni se drugi odstavek 5. člena tako, da se glasi: »Občina ima žig, grb, zastavo, občinski praznik in priznanja ter častne nazive, katere določi občinski svet z odloki«.

V statutu Občine Kočevje se za 5. členom doda novo poglavje z naslovom krajevne skupnosti in v okviru tega poglavja novi členi od 6. do 6.k, ki se glasijo:

Občina je razdeljena na krajevne skupnosti Kočevje-mesto, Ivan Omerza-Livold, Kostel, Kočevska Reka, Poljanska dolina, Šalka vas in Stara Cerkev.
Krajevna skupnost Kočevje-mesto obsega mesto Kočevje in naselje Mahovnik.
Krajevna skupnost Ivan Omerza-Livold obsega naselja: Črni Potok, Dolga vas, Kačji Potok, Knežja Lipa, Kočarji, Livold, Mozelj, Rajndol, Spodnji Log, Suhi Potok, Svetli Potok in Zajčje Polje.
Krajevna skupnost Kostel obsega naselja: Ajbel, Banja Loka, Briga, Brsnik, Colnarji, Delač, Dolenja Žaga, Dolenji potok, Dren, Drežnik, Fara, Gladloka, Gorenja Žaga, Gorenji Potok, Gotenc, Grgelj, Grivac, Hrib pri Fari, Jakšiči, Jesenov vrt, Kaptol, Kostel, Krkovo nad Faro, Kuželič, Kuželj, Laze pri Kostelu, Lipovec pri Kostelu, Maverc, Nova Sela, Oskrt, Padovo pri Fari, Petrina, Pirče, Planina, Poden, Podstene pri Kostelu, Potok, Puc, Rajšele, Rake, Sapnik, Selo pri Kostelu, Slavski Laz, Srednji Potok, Srobotnik ob Kolpi, Stelnik, Stružnica, Suhor, Štajer, Tišenpolj, Vas, Vimolj, Vrh pri Fari in Zapuže pri Kostelu.
Krajevna skupnost Kočevska Reka obsega naselja: Borovec pri Kočevski Reki, Dolnja Briga, Dragarji, Gornja Briga, Gotenica, Inlauf, Koče, Kočevska Reka, Kuhlarji, Lapinje, Mlaka pri Kočevski Reki, Mokri Potok, Morava, Muha vas, Novi Lazi, Ograja, Podlesje, Pokštanj, Preža, Prežulje, Primoži, Ravne pri Borovcu, Rogati Hrib, Sadni Hrib, Škrilj, Štalcerji, Turkova Draga, Verderb in Zdihovo.
Krajevna skupnost Poljanska dolina obsega naselja: Brezovica pri Predgradu, Bukova Gora, Čeplje, Dol, Hreljin, Jelenja vas, Kralji, Laze pri Predgradu, Nemška Loka, Paka pri Predgradu, Predgrad, Spodnja Bilpa, Vimolj pri Predgradu in Vrt.
Krajevna skupnost Šalka vas obsega naselja: Cvišlerji, Hrib pri Koprivniku, Klinja vas, Koprivnik, Laze pri Oneku, Mačkovec, Onek, Podstene, Rajhenau, Stari Breg, Staro Brezje, Šalka vas in Željne.
Krajevna skupnost Stara Cerkev obsega naselja: Breg pri Kočevju, Dolnje Ložine, Gorenje, Gornje Ložine, Kleč, Koblarji, Komolec, Konca vas, Mala Gora, Mlaka pri Kočevju, Mrtvice, Nove Ložine, Pugled pri Starem Logu, Slovenska vas, Smuka, Stara Cerkev, Stari log, Topla Reber in Trnovec.
Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava. V pravnem prometu nastopa z neomejenimi pooblastili v okviru nalog, določenih v tem statutu.
Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.
Občina subsidiarno odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti.

Krajevna skupnost lahko opravlja na svojem območju naslednje naloge:
– na podlagi 35. člena zakona o gospodarskih javnih službah skrbi za izvajanje gospodarskih javnih služb v skladu z odloki, ki urejajo izvajanje posameznih gospodarskih javnih služb v občini,
– skrbi za vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav, namenjenih izvajanju javnih služb iz prejšnje alinee,
– skrbi za gradnjo, vzdrževanje in asfaltiranje lokalnih (krajevnih) cest in javnih poti,
– skrbi za vzpostavitev, vzdrževanje in upravljanje sistemov kabelske televizije,
– skrbi za gradnjo, vzdrževanje in upravljanje javnih objektov, namenjenih kulturnim in drugim dejavnostim,
– vzdržuje zelene površine v naselju,
– skrbi za čistočo javnih površin,
– skrbi za izgled kraja,
– skrbi za gasilsko dejavnost,
– skrbi za organizacijo kulturnih, športnih in drugih prireditev,
– upravlja s premoženjem, ki ga ima v lasti, kakor tudi z drugim premoženjem po pooblastilu občine,
– sodeluje z občino pri urejanju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in v vojni,
– daje mnenja pri zadevah, ki jih obravnava občinski svet in ki se tičejo prostora in prebivalcev na območju krajevne skupnosti,
– opravlja druge naloge v skladu z občinskimi predpisi.

Delovanje krajevne skupnosti se financira iz proračuna občine, prostovoljnih prispevkov, daril, dediščin, volil in samoprispevka. Sredstva za delovanje krajevnih skupnosti se v proračunu razporedijo po krajevnih skupnostih, upoštevaje število prebivalcev krajevnih skupnosti, oddaljenost od občinskega središča, velikosti, naloge in posebne potrebe posamezne krajevne skupnosti.
Krajevna skupnost vsako leto pred začetkom postopka za sprejem proračuna predloži županu delovni program, ki izkazuje potrebe po sredstvih za prihodnje proračunsko leto.
Krajevna skupnost se ne sme zadolževati.
Pri uporabi sredstev, ki jih pridobijo iz občinskega proračuna, so krajevne skupnosti vezane na namen, ki je določen s proračunom ali drugim aktom občinskega sveta.

V enem mesecu po uveljavitvi proračuna občine svet krajevne skupnosti sprejme finančni načrt, v katerem se podrobneje po namenih opredelijo izdatki v okviru obsega sredstev, namenjenega delovanju krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti mora finančni načrt takoj po sprejetju predložiti občinskemu svetu.
Občinski svet lahko zadrži izvajanje finančnega načrta, če ni v skladu z zakonom, tem statutom, odlokom ali proračunom občine.
V primeru iz prejšnjega odstavka mora krajevna skupnost uskladiti finančni načrt z zakonom, tem statutom, odlokom ali proračunom občine v 60 dneh. Če tega ne stori, se ustavi proračunsko financiranje krajevne skupnosti, krajevna skupnost pa mora občini povrniti vsa sredstva, ki jih je že pridobila iz proračuna za leto, za katero je bil sprejet finančni načrt.

Krajevna skupnost mora gospodariti s svojim premoženjem kot dober gospodar.
Odsvojitev delov premoženja krajevne skupnosti je dopustna le proti plačilu; razen če se del premoženja podari za humanitarne, znanstvenoraziskovalne, izobraževalne in druge tovrstne namene.
Za izbiro izvajalcev del in sklepanje pogodb med krajevno skupnostjo in temi izvajalci se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo javna naročila.

Finančno poslovanje krajevnih skupnosti nadzirajo občinski svet, nadzorni odbor in župan.
Oseba, ki se izkaže s pooblastilom nadzornega odbora ali občinskega sveta, ima vpogled v finančno dokumentacijo krajevne skupnosti. Vpogled v to dokumentacijo ima tudi župan.

Organ krajevne skupnosti je svet. Število članov sveta krajevne skupnosti se določi v statutu krajevne skupnosti.
Svet izvoli izmed svojih članov predsednika, ki predstavlja in zastopa krajevno skupnost in vodi delo sveta.
Svet krajevne skupnosti lahko imenuje tajnika krajevne skupnosti, ki opravlja strokovne in organizacijske naloge za svet krajevne skupnosti.
Strokovne naloge za krajevno skupnost lahko opravlja tudi občinska uprava.

Svet krajevne skupnosti sprejema vse odločitve, pomembne za delovanje krajevne skupnosti, zlasti pa:
– sprejema finančni načrt in zaključni račun,
– sprejema letni program dela krajevne skupnosti,
– odloča o porabi sredstev krajevne skupnosti,
– odloča o sklepanju pogodb in
– daje predloge ter mnenja občinskemu svetu.

Svet krajevne skupnosti v soglasju z občinskim svetom sprejme statut krajevne skupnosti, s katerim uredi delovanje krajevne skupnosti. Statut krajevne skupnosti mora biti v skladu s statutom občine.

Svet krajevne skupnosti na zahtevo občinskega sveta ali župana tema organoma poroča o delovanju krajevne skupnosti, zlasti pa o porabi sredstev.

Svet krajevne skupnosti odloča na sejah. Sejam lahko prisostvujejo krajani, člani občinskega sveta in nazdornega odbora, župan, tajnik občine in vodje notranjih organizacijskih enot v občinski upravi.

Krajevno skupnost zastopa predsednik sveta krajevne skupnosti ali član sveta, ki nadomešča predsednika. Pravne posle v vrednosti nad 100.000 SIT predsednik sveta veljavno sklepa le s poprejšnjim soglasjem sveta krajevne skupnosti, pravne posle v vrednosti nad 500.000 pa s poprejšnjim soglasjem sveta krajevne skupnosti in župana.

Svet krajevne skupnosti lahko za območje krajevne skupnosti skliče zbor krajanov, mora pa ga sklicati, če to zahteva najmanj 2% volilcev v krajevni skupnosti.
Zbor krajanov lahko odloča o vseh vprašanjih, o katerih sicer odloča svet krajevne skupnosti.
Zbor krajanov je sklepčen, če je ob uri sklica navzočih najmanj 5% volilcev v krajevni skupnosti.

V zadnji vrstici 9. člena se črta »o lokalni samoupravi«. Za besedico »zakonom« se postavi piko.

Spremeni se 12. člen statuta Občine Kočevje tako, da se v drugem stavku četrtega odstavka 12. člena črta besedico »praviloma«.

V drugem odstavku 37. člena se za besedico »svet« doda »na predlog župana«.

V poglavju Prehodne in končne določbe se za 109. členom dodata nova 109.a in 109.b člena ter 111. člen, ki se glasijo:

Dosedanji organi krajevnih skupnosti nadaljujejo z delom v skladu s tem statutom do konstituiranja novih svetov krajevnih skupnosti.

Novoizvoljeni sveti krajevnih skupnosti v treh mesecih po konstituiranju uskladijo statut in druge akte krajevnih skupnosti s tem statutom.

Določba tretjega odstavka 12. člena, ki določa, da župan opravlja funkcijo poklicno, se začne uporabljati pri prvih naslednjih volitvah za župana.

Razveljavijo se 6., 7., 46., 47. in 48. členi statuta.

Te spremembe in dopolnitve začnejo veljati v petnajstih dneh po objavi v Uradnem listu RS.