Na podlagi 39. člena zakona o raziskovalni dejavnosti, (Uradni list RS, št. 8/91), izdaja minister za znanost in tehnologijo

Republika Slovenija v skladu z 38. členom zakona o raziskovalni dejavnosti podeljuje nagrade za dosežke na znanstveno-raziskovalnem področju, republiški upravni organ za raziskovalno dejavnost pa, v skladu z istim členom zakona, podeljuje priznanja.
Sredstva za nagrade zagotavlja republiški upravni organ za raziskovalno dejavnost s finančnim načrtom.

Republika Slovenija podeljuje naslednje vrste nagrad za posebno uspešno znanstveno-raziskovalno delo:
1. za posamezne vrhunske znanstvene dosežke;
2. za življenjsko delo znanstvenika, ki je s svojim delom bistveno prispeval k razvoju znanosti;
3. za izume, tehnološke dosežke in uporabo znanstvenih izsledkov, ki so pomemben prispevek pri uvajanju novosti v gospodarske in druge dejavnosti.
Republiški upravni organ pa podeljuje priznanja za:
4. raziskovalne dosežke, s katerimi se povečuje mednarodni ugled Republike Slovenije;
5. raziskovalne dosežke, s katerimi se utrjuje in razvija identiteta Slovenije.

Nagrade RS iz 1., 2. in 3. točke 38. člena zakona o raziskovalni dejavnosti podeljuje komisija za nagrade in priznanja.
Priznanja iz 4. in 5. točke 38. člena zakona podeljuje republiški upravni organ za raziskovalno dejavnost.

Komisijo za nagrade in priznanja imenuje Vlada Republike Slovenije na predlog republiškega upravnega organa za raziskovalno dejavnost, Slovenske akademije znanosti in umetnosti, univerz, Gospodarske zbornice Slovenije in raziskovalnih organizacij.
Komisija ima petnajst članov. Sestavljena je tako, da so zastopana vsa raziskovalna področja z najvidnejšimi predstavniki.
Predsednik in člani komisije so imenovani za dobo dveh let, lahko pa so imenovani še za eno mandatno dobo.

Za pripravo predlogov za podelitev nagrad lahko komisija imenuje strokovne komisije za širša področja.

Komisija ima poslovnik, ki podrobneje določa pravice in dolžnosti ter način dela komisije, način oblikovanja strokovnih komisij in področja njihovega dela, način predlaganja kandidatov ter način podeljevanja nagrad.

Nagrade iz prve in druge točke 2. člena se podeljujejo za dela, ki pomenijo vrhunske dosežke na področju temeljnih in aplikativnih znanosti.
Nagrada za življenjsko delo se lahko podeli znanstveniku, ki je s svojim raziskovalnim delom bistveno prispeval k razvoju znanosti. Za to nagrado je lahko predlagan znanstvenik, ki je že dopolnil 65 let starosti.
Vsako leto se lahko podeli do največ sedem nagrad za vrhunske dosežke, praviloma največ dve na istem raziskovalnem področju. Med temi nagradami sta lahko največ dve za življenjsko delo znanstvenika.

Nagrade iz 3. točke 2. člena se podeljujejo za izume, tehnološke dosežke in uporabo znanstvenih izsledkov, ki so pomemben prispevek pri uvajanju novosti v gospodarske in druge dejavnosti in izstopajo po izvirnosti in domiselnosti.
Na leto se podeli največ pet nagrad za dosežke te vrste.

Komisija pri svojih odločitvah upošteva naslednje splošne kriterije za podelitev nagrad:
– dela, ki se nagrajujejo, morajo vsebovati izvirne dosežke, ki so pomemben prispevek k znanosti;
– napisana morajo biti na način, ki ustreza znanstvenim delom;
– objavljena morajo biti tako, da so dostopna strokovnjakom pri nas in v tujini;
– odlikovati se morajo vsaj po enem od naslednjih vidikov:
– da prinašajo nove ideje, pomembne za nadaljnji razvoj znanosti ali stroke na svojem področju pri nas in v svetu;
– da prinašajo nove metode;
– da pomenijo odmeven prispevek v svetovno zakladnico znanja;
– da prinašajo ekonomske učinke v gospodarskih in drugih dejavnostih;
– da so pomembno obogatila kulturo.
Kriteriji za podelitev nagrade za izume, tehnološke dosežke in uporabo znanstvenih izsledkov so:
– da izstopajo po tehnični odličnosti;
– da povečujejo konkurenčnost in dodano vrednost proizvodov;
– da odpirajo nove trge;
– da omogočajo odpiranje delovnih mest in gospodarskih družb.
V okviru splošnih kriterijev iz prejšnjih odstavkov lahko določi komisija še podrobnejša merila za oceno predlaganih del. Pri tem mora zagotoviti kontinuiteto ravni nagrad in si prizadevati za stalno dviganje te ravni.
Člani komisije v času trajanja mandata ne morejo kandidirati za nagrade.

Nagrade se podeljujejo posameznikom in skupinam za dela, ki so nastala pretežno v Sloveniji ali so k njim prispevali delavci organizacij s sedežem v Sloveniji.
Za nagrado iz prve točke 2. člena se praviloma upoštevajo dela, ki so bila objavljena v zadnjih sedmih letih pred podelitvijo.

Znanstvenik lahko prejme le eno nagrado za vrhunski dosežek.

Komisija objavi razpis za predlaganje kandidatov za nagrade v Uradnem listu RS praviloma meseca marca vsako leto.
Kandidate za nagrade lahko predlagajo komisiji Slovenska akademija znanosti in umetnosti, univerzi, raziskovalne in visokošolske organizacije, strokovna združenja, gospodarske organizacije in posamezniki.
Predlogi morajo biti strokovno podprti s podpisi dveh strokovnjakov s področja, kamor sodi predlagano delo.
V predlogu mora biti navedeno:
– za katero vrsto nagrade je delo predlagano;
– dela, ki so predlagana za nagrado;
– ime avtorja oziroma avtorjev;
– strokovna utemeljitev predloga;
– biografija in bibliografija kandidata, če je predlagan za nagrado za življenjsko delo.

Komisija vse prispele predloge pregleda in jih po potrebi pošlje ustreznim strokovnim komisijam. Strokovne komisije poskrbijo, da vsak predlog ocenita dva recenzenta. Vse ocene predložijo komisiji, skupaj s svojim poročilom in predlogom prioritetnega vrstnega reda kandidatov za nagrade.

Komisija odloča o nagradah z dvetretjinsko večino vseh članov komisije.
Komisija odloča o nagradah na seji.
Sklep komisije za nagrade in priznanja je dokončen.

Nagrade iz 1., 2. in 3. točke 2. člena tega pravilnika se podeljujejo meseca novembra.
Nagrajenci prejmejo o nagradi posebno listino, ki jo podpišeta predsednik Vlade Republike Slovenije in predsednik komisije.
V listino se vpiše:
– vrsta nagrade;
– naslov nagrajenega dela;
– ime oziroma imena nagrajencev.
Višino nagrade določi republiški upravni organ za raziskovalno dejavnost.

Priznanje Ambasador Republike Slovenije v znanosti iz četrte točke 2. člena pravilnika podeljuje republiški upravni organ za raziskovalno dejavnost vsako leto meseca junija.

Razpis za predlaganje kandidatov za podelitev priznanja objavi republiški upravni organ za raziskovalno dejavnost vsako leto meseca marca. Razpis se objavi v Uradnem listu RS. Kandidate za priznanja lahko predlagajo Slovenska akademija znanosti in umetnosti, univerzi, raziskovalne in visokošolske organizacije in posamezniki.

Priznanje se podeljuje posameznikom, ki so s svojim raziskovalnim delom dosegli največjo mednarodno odmevnost znanstvenega dela in nastopanja zunaj ožjih strokovnih krogov.
Vsako leto se lahko podeli največ pet priznanj.

Izbor nagrajencev opravi republiški upravni organ za raziskovalno dejavnost, ki pri svojih odločitvah upošteva naslednje splošne kriterije:
– podeljena ugledna tuja priznanja;
– izdane knjige s široko odmevnostjo v tujini;
– vabljena predavanja na uglednih ustanovah;
– članstvo v najbolj uglednih združenjih;
– udeležba v pomembnih projektih ipd.

Avtorji, ki so za svoje delo že prejeli priznanje Ambasador Republike Slovenije v znanosti, ga ponovno ne morejo prejeti.

Nagrajenci prejmejo o priznanju posebno listino, ki jo podpiše minister za znanost in tehnologijo, ter ustrezno denarno nagrado.

Priznanje iz 5. točke 2. člena tega pravilnika podeljuje republiški upravni organ za raziskovalno dejavnost vsako leto meseca februarja ob Prešernovem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku.

Razpis za predlaganje kandidatov za podelitev priznanja objavi republiški upravni organ za raziskovalno dejavnost vsako leto meseca decembra. Razpis se objavi v Uradnem listu RS.

Priznanje se podeljuje posameznikom, ki so s svojim raziskovalnim delom, zlasti na področju jezika, zgodovine in kulture pripomogli k utrjevanju identitete Slovenije in pri tem dosegli tudi mednarodni odmev.
Vsako leto se lahko podeli največ eno priznanje.

Z dnem ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o nagradah in priznanjih Republike Slovenije za raziskovalno delo, objavljen v Raziskovalcu maja, leta 1992.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.