Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in drugega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o javnih naročilih (ZJN)
Razglašam zakon o javnih naročilih (ZJN), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 26. marca 1997 in o njem ponovno odločal na seji dne 23. aprila 1997.
Št. 001-22-33/97
Ljubljana, dne 24. aprila 1997.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O JAVNIH NAROČILIH (ZJN)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
Področje uporabe
1. člen
Ta zakon določa obvezna ravnanja naročnikov pri oddaji javnih naročil.
Razlage pojmov
2. člen
V tem zakonu posamezni pojmi pomenijo:
1) “naročnik” je:
– uporabnik proračuna,
– javni gospodarski zavod in javno podjetje,
– druga pravna oseba javnega prava, katere ustanovitelj oziroma soustanovitelj je država ali lokalna skupnost;
2) “predmet javnega naročila” so blago, gradbena dela in storitve;
3) “ponudnik” je vsaka pravna ali fizična oseba, ki sodeluje v postopku oddaje javnega naročila tako, da zahteva razpisno dokumentacijo oziroma predloži svojo ponudbo;
4) “veljavna ponudba” je ponudba, ki jo ponudnik v skladu z navodili naročnika pravilno opremljeno in pravočasno predloži naročniku;
5) “popolna ponudba” je ponudba, ki vsebuje ponudbeno dokumentacijo, ki jo naročnik zahteva v javnem razpisu, v razpisni dokumentaciji in v navodilih ponudniku;
6) “prevzemnik” je pooblaščena oseba naročnika, ki od ponudnika v roku za oddajo ponudb prevzame ponudbo in mu o tem izda ustrezno potrdilo;
7) “dokumentacija o javnih naročilih” obsega dokumentacijo, ki ne glede na način oddaje javnega naročila, dokumentirano prikazuje poslovne dogodke v zvezi z oddajo javnega naročila od evidentiranja potrebe po oddaji javnega naročila, oddaje javnega naročila, izvedbe javnega naročila do predaje pridobljene dobrine v uporabo in poteka garancijskega roka;
8) “pričetek oddaje javnega naročila” – naročnik prične s postopkom oddaje javnega naročila s sprejemom pisnega sklepa o pričetku oddaje naročila, v katerem je naveden vodja izvedbe javnega naročila in imenovana strokovna komisija;
9) “oddaja javnega naročila” so postopki, po katerih mora ravnati naročnik pri oddaji javnega naročila, kot jih predpisuje ta zakon, sklenitev pogodbe in nadzorovanje izpolnitve pogodbe do poteka garancijskega roka;
10) “izvajalec” je najugodnejši ponudnik, s katerim naročnik sklene pogodbo po opravljenem javnem razpisu ali neposredno.
Načini oddajanja javnih naročil
3. člen
(1) Naročnik lahko odda javno naročilo s predhodno izvedenim:
– javnim razpisom za izbiro izvajalca brez omejitev,
– javnim razpisom za izbiro izvajalca s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti,
– dvostopenjskim javnim razpisom,
– zbiranjem ponudb,
– zbiranjem predlogov.
(2) Z neposredno pogodbo sme naročnik oddati javno naročilo le v primerih in ob pogojih, določenih s tem zakonom.
(3) Z izbranim ponudnikom sklene naročnik pisno pogodbo.
(4) Določila tega zakona o postopku javnega razpisa za izbiro izvajalca brez omejitev se smiselno uporabljajo tudi za vse druge postopke po tem zakonu, če s tem zakonom ni drugače določeno.
4. člen
(1) Naročnik lahko prične s postopkom oddaje javnega naročila:
1) če je javno naročilo zajeto v državnem proračunu, proračunu lokalne skupnosti ali finančnem načrtu, oziroma če sredstva ne presegajo z zakonom, ki ureja izvrševanje državnega proračuna, dopuščenih obveznosti, ki bodo terjale plačilo v naslednjih letih; če je javno naročilo vključeno v letni plan nabav po vsebini, po vrednosti in po dinamiki financiranja; če je javno naročilo za vzdrževalna dela vključeno v letni program vzdrževalnih del po vsebini, po vrednosti in po dinamiki financiranja;
2) naročnik lahko prične s postopkom oddaje javnega naročila tudi, če ni izpolnjen pogoj iz prve točke tega odstavka v primerih, ko so predmet javnega naročila dela sezonskega značaja in bi bila zaradi časovnih omejitev otežena izpolnitev javnega naročila v okviru proračunskega leta. Naročnik v tem primeru sklene pogodbo po sprejetju proračuna oziroma finančnega načrta;
3) če je za javno naročilo investicijskega značaja izdelan program po enotni metodologiji za izdelavo teh programov in ga je potrdil pristojni resorni minister, pristojni organ lokalne skupnosti ali organ upravljanja s pisnim sklepom. Enotno metodologijo za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja predpiše Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za finance;
4) če je pridobljeno soglasje pristojne organizacije za blagovne rezerve, ko je predmet javnega naročila blago, ki je na razpolago pri blagovnih rezervah. Vrsto blaga objavi pristojna organizacija za blagovne rezerve vsako leto za obdobje enega leta.
(2) Naročnik mora navedene pogoje izpolnjevati posamično ali kumulativno, glede na vrsto javnega naročila.
(3) Naročnik lahko začne s postopkom zbiranja predlogov tudi, če niso izpolnjeni pogoji iz prvega in drugega odstavka tega člena, če zahteva ocenjevanje predlogov daljše časovno obdobje.
Obveznost informiranja o predvidenih javnih naročilih
5. člen
Naročnik mora tudi pred pričetkom oddaje javnega naročila možnim ponudnikom, izvajalcem in dobaviteljem nuditi informacije o predvidenih javnih naročilih.
Enakopravnost nastopanja in omejitve
6. člen
(1) Naročnik določi razpisne pogoje za oddajo javnega naročila, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki.
(2) Razpisni pogoji so javni in so sestavni del razpisne dokumentacije.
(3) Vsi ponudniki, ki predložijo svojo ponudbo naročniku in izpolnjujejo razpisne pogoje, so enakopravni.
(4) Naročnik v javnem razpisu ne sme krajevno omejevati ponudnikov.
(5) Naročnik razpisnih pogojev in tehničnih specifikacij ne sme prilagoditi konkretnemu ponudniku.
7. člen
Izdelovalec razpisne dokumentacije ali njenih delov ne sme nastopati kot ponudnik na javnem razpisu ali kot podizvajalec in ne sme sodelovati s ponudnikom pri pripravi ponudbe.
8. člen
(1) Naročnik mora predmet javnega naročila oblikovati v smiselno zaključene celote tako, da jih je mogoče oddajati ločeno.
(2) Naročnik ne sme deliti javnega naročila, ki po naravi tvori celoto na manjše enote, da bi se na ta način izognil javnemu razpisu.
9. člen
(1) Naročnik mora zavrniti ponudbo, če ponudnik, ki jo je predložil, da ali je pripravljen dati sedanjemu ali bivšemu delavcu naročnika darilo v obliki gotovine ali kakršnikoli brezgotovinski obliki, ponudbo za zaposlitev ali kakršnokoli stvar ali uslugo, katere vrednost se da izraziti v denarju, kot poskus vplivanja na dejanje ali odločitev ali na nadaljnji postopek javnega naročila.
(2) Zavrnitev ponudbe in razloge zanjo mora naročnik v pisni obliki posredovati ponudniku in evidentirati v dokumentaciji o javnem naročilu.
10. člen
Če se kadarkoli med postopkom oddaje javnega naročila ali izvedbe že sklenjene pogodbe nedvomno ugotovi, da je bilo obljubljeno ali storjeno dejanje iz prvega odstavka prejšnjega člena, ali da je bila pogodba sklenjena zato, ker je bilo obljubljeno ali storjeno takšno dejanje, posredno ali neposredno, ali je naročnikov delavec ali druga oseba, ki bi lahko kakorkoli vplivala na sklenitev ali izvršitev pogodbe, zahteval od ponudnika stvar ali uslugo, se sklenjeni posel takoj razveljavi, ne glede na to, v kateri fazi izvršitve je ta posel.
11. člen
(1) Zaradi razvojnega vpliva javnih naročil na domače gospodarstvo lahko domači ponudniki dosežejo višjo ceno ob enakem izpolnjevanju drugih pogojev. Vlada določi odstotek zaščite domačih ponudnikov v primeru, da ponujajo domače blago, gradbena dela ali storitve. Odstotek zaščite ne sme preseči 10% in je lahko selektiven.
(2) Naročnik mora pri ocenjevanju ponudb upoštevati odstotek zaščite iz prejšnjega odstavka.
(3) Ponudba se šteje za domačo, če je več kot 50% vrednosti blaga, gradbenih del in storitev domačega porekla.
(4) Naročnik mora v razpisni dokumentaciji navesti, da bo pri ocenjevanju ponudb upošteval zaščito iz prvega odstavka tega člena.
(5) Določila prejšnjih odstavkov tega člena ne veljajo za oddajo javnih naročil ponudnikom iz držav, s katerimi ima Republika Slovenija sklenjene mednarodne sporazume, ki izključujejo možnosti zaščite iz prvega odstavka tega člena.
Uporaba jezika, valut in normativi
12. člen
(1) Razpisna dokumentacija in pogodbeni dokumenti morajo biti napisani v slovenskem jeziku, vrednosti pa izražene v slovenski valuti. Naročnik lahko poleg razpisne dokumentacije v slovenskem jeziku, v primeru, da predmet javnega naročila sofinancira nedomicilni pravni subjekt, določi tudi uporabo tujih jezikov.
(2) V razpisnih pogojih, ponudbeni in pogodbeni dokumentaciji morajo biti navedeni tehnični predpisi, standardi in normativi, veljavni v Republiki Sloveniji oziroma predpisi mednarodnih organizacij, katerih uporabo Republika Slovenija priznava.
13. člen
(1) Naročnik mora zahtevati od ponudnikov ustrezno dokazilo o kvaliteti ponujenega blaga in storitev in zagotovilo o servisiranju.
(2) Naročnik lahko, upoštevaje obseg in vrsto javnega naročila, od ponudnikov zahteva finančno zavarovanje za dobro izpolnitev pogodbe.
Vodenje evidenc o javnih naročilih
14. člen
(1) Postopki oddaje javnega naročila morajo biti v celoti dokumentirani.
(2) Naročnik mora vso dokumentacijo v postopkih oddaje javnega naročila pošiljati ponudniku s priporočeno pošto ali na drug ustrezen način tako, da lahko izkaže vročitev.
15. člen
(1) Naročnik mora voditi sprotno evidenco in hraniti dokumentacijo o javnih naročilih vsaj še 12 mesecev po izpolnitvi pogodbe, če za določeno vrsto dokumentacije drug predpis ne določa daljšega roka.
(2) Evidenca in dokumentacija o oddanih javnih naročilih je javna, razen dokumentov, označenih z oznakami “državna skrivnost”, “vojaška skrivnost”, “uradna skrivnost” ali “poslovna skrivnost”.
(3) Samo zaradi ugotovitve, da dokumentacije o javnem naročilu ni hranil skladno z določbo prvega odstavka tega člena, naročnik ni odgovoren za gmotno škodo, ki bi nastala pri ponudnikih, izvajalcih ali dobaviteljih.
Strokovna komisija
16. člen
(1) Postopek oddaje javnega naročila vodi strokovna komisija ali drugo strokovno telo, določeno z zakonom ali drugim predpisom (v nadaljevanju: komisija), ki jo imenuje predstojnik naročnika s pisno odločbo. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. V postopku oddaje javnih naročil, katerih vrednost presega 50,000.000 tolarjev, komisijo poleg predsednika sestavljajo najmanj še štirje člani.
(2) Predsednik in člani komisije morajo imeti strokovno izobrazbo in izkušnje, ki omogočajo strokovno presojo ponudb. Imeti morajo strokovno izobrazbo in izkušnje s področja predmeta javnega naročila, ter najmanj 3-letne izkušnje v dejavnosti, v katero sodi izvajanje javnega naročila. Vsaj eden od članov komisije mora imeti pravna znanja s področja javnih naročil.
17. člen
(1) Predsednik in člani komisije morajo v postopkih oddaje javnega naročila ravnati v skladu s pravili stroke in določili tega zakona ter ne smejo biti s ponudniki, zakonitim zastopnikom ali pooblaščencem ponudnika v poslovnem razmerju, interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala ali v izvenzakonski skupnosti. Naročnik v komisijo ne sme imenovati osebe, ki je bila zaposlena pri ponudniku, če od prenehanja zaposlitve pri ponudniku še ni pretekel rok treh let.
(2) Predstojnik naročnika mora na predlog predsednika ali člana komisije, na zahtevo ponudnikov ali na lastno pobudo imenovati z odločbo novega predsednika ali člana komisije takoj, ko je podan izločitveni razlog.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, poslovno razmerje in dolžnost upoštevanja triletnega roka nista izločitvena razloga, če komisije ni mogoče drugače sestaviti zaradi omejenega števila strokovnjakov na določenem področju.
II. JAVNI RAZPIS ZA IZBIRO IZVAJALCA BREZ OMEJITEV
Objava javnega razpisa
18. člen
(1) Javni razpis za izbiro izvajalca brez omejitev mora biti objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Vrednost javnega naročila, od katere dalje je potreben javni razpis, določa zakon, ki ureja izvrševanje državnega proračuna.
(3) Če vrednost javnega naročila presega 150,000.000 tolarjev, mora naročnik objaviti namero o naročilu v Uradnem listu Republike Slovenije najmanj tri mesece pred objavo javnega razpisa.
Vsebina objave javnega razpisa
19. člen
(1) Objava javnega razpisa mora vsebovati zlasti:
1) ime oziroma naziv in sedež naročnika,
2) predmet javnega naročila iz 2. člena tega zakona z navedbo vsebine, (vrsto in količino blaga, vrsto in obseg storitve, kraj izpolnitve),
3) orientacijsko vrednost naročila,
4) dobavni rok oziroma rok začetka in dokončanja del,
5) merila za izbiro najugodnejše ponudbe in kakršnekoli omejitve, ki bodo upoštevane pri ocenjevanju ponudb,
6) rok, v katerem lahko ponudniki predložijo ponudbe in način predložitve ponudbe (datum, čas, naslov, oznaka),
7) naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja ponudb,
8) rok, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izidu javnega razpisa,
9) kraj, čas in osebo, pri kateri lahko zainteresirani ponudniki dvignejo razpisno dokumentacijo ter ceno dokumentacije in način plačila.
(2) Naročnik lahko v javnem razpisu poleg podatkov iz prejšnjega odstavka, objavi glede na vrsto javnega naročila tudi druge podatke.
Rok za predložitev ponudb
20. člen
(1) Rok za predložitev ponudbe mora omogočati ponudnikom izdelavo kakovostne ponudbe.
(2) Če je v javnem razpisu tako določeno, je ponudba pravočasna, če jo ponudnik predloži do roka, določenega za odpiranje ponudb.
(3) Rok za predložitev ponudb ne sme biti krajši od 20 dni.
(4) Če so predmet javnega naročila blago ali storitve, za katere je vzpostavljen trg in so stalno na razpolago ter se ne proizvajajo po posebnem naročilu naročnika in če vrednost javnega naročila ne presega zneska, ki je določen v zakonu, ki ureja izvrševanje državnega proračuna, rok za predložitev ponudb ne sme biti krajši od 10 dni.
(5) Za blago, storitve in gradbena dela, ki presegajo vrednost, ki je določena v zakonu, ki ureja izvrševanje državnega proračuna, rok za predložitev ponudb ne sme biti krajši od 30 dni.
(6) Rok prične teči naslednji dan po objavi javnega razpisa v Uradnem listu Republike Slovenije.
Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika
21. člen
Naročnik mora v razpisni dokumentaciji natančno navesti merila, način uporabe meril ter pomen posameznega merila, ki bodo uporabljena pri ocenjevanju ponudb. Merila v razpisni dokumentaciji morajo biti skladna z objavljenimi.
Razpisna dokumentacija
22. člen
(1) Naročnik mora na dan objave javnega razpisa za oddajo javnega naročila omogočiti ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in na zahtevo predati razpisno dokumentacijo. Naročnik sme zaračunati stroške razmnoževanja in pošiljanja razpisne dokumentacije.
(2) Naročnik mora v razpisni dokumentaciji navesti minimalne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ponudbe v odvisnosti od vrste naročila, vključno z zahtevanimi podatki o ponudniku in dokazili o njegovi sposobnosti za izpolnitev javnega naročila ter vrsti in načinu finančnega zavarovanja za resnost ponudbe, da se bo ponudba štela za popolno.
(3) Razpisna dokumentacija mora vsebovati vse potrebno, da usposobljeni ponudniki lahko na njeni osnovi ocenijo stroške in pripravijo popolno ponudbo.
(4) Minister, pristojen za finance, podrobneje predpiše vsebino razpisne dokumentacije za tipične vrste naročil ter vrste in način uporabe finančnih zavarovanj za resnost ponudbe.
(5) Komisija mora pred odločitvijo o objavi javnega razpisa oceniti, ali je vsebina razpisne dokumentacije taka, da je možno pričakovati uspešen razpis.
23. člen
Naročnik mora seznam ponudnikov, katerim je posredoval razpisno dokumentacijo, čuvati kot poslovno skrivnost.
24. člen
(1) Če naročnik po predaji razpisne dokumentacije ugotovi, da je razpisna dokumentacija nepopolna, mora vsem ponudnikom, katerim je posredoval razpisno dokumentacijo, nemudoma posredovati dodatno dokumentacijo in navodila, vendar ne pozneje kot 5 dni pred rokom, ki je določen za predložitev ponudb.
(2) Z dodatno razpisno dokumentacijo naročnik ne sme spreminjati predmeta, količine ali obsega javnega naročila.
Roki za izbiro ponudb
25. člen
(1) Rok, v katerem mora naročnik sprejeti sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika oziroma sklep o ponovnem javnem razpisu, ne sme biti daljši od 45 dni za javna naročila, katerih vrednost presega 50,000.000 tolarjev in za javna naročila investicijskega značaja, za vsa druga javna naročila pa ne daljši od 15 dni.
(2) Naročnik lahko iz utemeljenih razlogov roke iz prejšnjega odstavka podaljša in sicer 45-dnevni rok največ za 10 dni in 15-dnevni rok največ za 5 dni ter o tem takoj obvesti ponudnike.
(3) Rok iz prvega odstavka tega člena prične teči naslednji dan po javnem odpiranju ponudb.
Ponudbena dokumentacija
26. člen
(1) Ponudbena dokumentacija mora celovito predstaviti ponudbo, da jo je možno oceniti brez dodatnih pojasnil ponudnika. Ponudba mora zlasti vsebovati vse v razpisni dokumentaciji zahtevane sestavine.
(2) Minister, pristojen za finance, podrobneje predpiše minimalno vsebino ponudbene dokumentacije glede na vrsto in na predmet naročila.
Predložitev ponudbe naročniku
27. člen
(1) Ponudnik na podlagi javnega razpisa predloži naročniku ponudbo v skladu z razpisnimi pogoji.
(2) Če predloži ponudnik ponudbo v več ovitkih, morajo biti ovitki označeni po zaporedju in njihovo število navedeno. Na vsakem ovitku mora biti naslov naročnika z vidno oznako “ne odpiraj, ponudba” in navedba javnega razpisa, na katerega se ponudba nanaša. Ovitki morajo biti zapečateni ali zaprti tako, da je na odpiranju možno preveriti, da so zaprti tako, kot so bili predani. Na hrbtni strani mora biti označen naslov pošiljatelja.
(3) Naročnik izda pošiljatelju ustrezno potrdilo o času predložitve ponudbe in o številu prevzetih ovitkov.
(4) Ob prevzemu pooblaščena oseba naročnika ugotovi, ali so ovitki pravilno označeni in ugotovitev vpiše v potrdilo o predložitvi ponudbe.
(5) Na vsakem predloženem ovitku mora pooblaščena oseba naročnika označiti datum in čas prevzema ter označiti vrstni red prevzema ponudb ter prevzem potrditi z žigom in podpisom.
28. člen
Ponudnik sme umakniti ponudbo, jo dopolniti ali zamenjati do poteka roka za oddajo ponudbe, ne da bi imel naročnik pravico vnovčiti garancijo za resnost ponudbe, razen če v razpisni dokumentaciji naročnik ne določi drugače.
29. člen
(1) Za pravočasno predloženo se šteje ponudba, ki je naročniku predložena v roku, določenem v javnem razpisu.
(2) Če ponudnik pošlje ponudbo po pošti, se šteje za pravočasno predloženo ponudba, ki je naročniku predložena v roku, ki je določen v javnem razpisu.
30. člen
Po izteku roka za predložitev ponudb kot je naveden v javnem razpisu, ponudniki ne morejo spremeniti oddanih ponudb, jih dopolniti ali nadomestiti z novimi, naročnik pa jih ne sme prevzeti.
31. člen
Naročnik mora predložene ponudbe in imena ponudnikov čuvati kot poslovno skrivnost in jih izročiti komisiji do roka, ki je v javnem razpisu določen za javno odpiranje ponudb.
Javno odpiranje ponudb
32. člen
(1) Odpiranje ponudb je javno.
(2) Odpiranje ponudb opravi komisija na naslovu in v prostorih ter na dan in ob uri, kot je to določeno v objavi javnega razpisa ne glede na to, ali so pooblaščeni predstavniki ponudnikov navzoči ali ne.
(3) Predstavniki ponudnikov pred začetkom javnega odpiranja izročijo komisiji pisna pooblastila za sodelovanje na javnem razpisu.
33. člen
(1) Ob pričetku javnega odpiranja ponudb komisija ugotovi:
1) sestavo in sklepčnost komisije,
2) vse veljavne (pravočasno predložene in pravilno označene) ponudbe z imeni ponudnikov,
3) vse neveljavne (nepravočasno predložene ali nepravilno označene) ponudbe,
4) imena navzočih predstavnikov ponudnikov in drugih prisotnih.
(2) Vse neveljavne ponudbe komisija izloči iz nadaljnjega postopka in jih neodprte vrne ponudnikom.
34. člen
(1) Javni razpis uspe, če veljavno ponudbo predložita vsaj dva ponudnika.
(2) Če javni razpis ni uspel zaradi neizpolnitve pogoja iz prejšnjega odstavka, naročnik ponudbe vrne pošiljateljem in ponovi javni razpis pod enakimi ali drugačnimi pogoji. Naročnik mora preveriti pogoje in če ugotovi, da tudi v ponovljenem postopku ne bo ustreznih ponudb, spremeni ali razdeli predmet javnega naročila, da je možno v ponovljenem postopku pričakovati več ponudb.
(3) Če tudi ponovljeni javni razpis ni uspel, naročnik lahko odda javno naročilo z neposredno pogodbo edinemu ponudniku.
35. člen
Ko komisija ugotovi, da je javni razpis uspel, odpira ponudbe po zaporedju kot so bile prevzete ter z njihovo vsebino seznani navzoče.
36. člen
(1) O odpiranju ponudb komisija sproti sestavlja zapisnik, ki mora vsebovati:
1) naslov, prostor, datum in čas, ko je komisija pričela z javnim odpiranjem ponudb,
2) predmet javnega naročila,
3) imena in strokovno izobrazbo predsednika in članov komisije,
4) imena navzočih predstavnikov ponudnikov,
5) imena drugih navzočih,
6) imena ponudnikov, ki niso navzoči pri javnem odpiranju ponudb,
7) vrstni red odpiranja ponudb ter glavne podatke iz vsake ponudbe (cene, roki, reference, posebne ugodnosti),
8) ugotovitve o popolnosti ponudb z navedbo ponudnikov, ki niso predložili popolne ponudbe in navedbo pomanjkljivosti.
(2) Če pooblaščeni predstavniki ponudnikov to zahtevajo, se vpišejo v zapisnik tudi njihove pripombe na delo komisije, na dotedanji postopek oddaje javnega naročila ali na vsebino zapisnika.
(3) Predstavniki ponudnikov, ki komisiji niso predložili pooblastila za sodelovanje na javnem odpiranju ponudb, ne morejo dajati pripomb.
37. člen
(1) Zapisnik podpišejo predsednik in člani komisije ter predstavniki ponudnikov, ki so predložili pooblastila za sodelovanje na javnem odpiranju ponudb.
(2) Če kdo izmed oseb iz prejšnjega odstavka noče podpisati zapisnika, mora komisija to ugotoviti v zapisniku in navesti razloge za odklonitev podpisa.
38. člen
(1) Kopijo zapisnika o javnem odpiranju ponudb mora komisija poslati vsem ponudnikom v roku osmih dni od dneva javnega odpiranja ponudb.
(2) Šteje se, da je zapisnik posredovan ponudniku, kolikor ga komisija vroči predstavniku ponudnika takoj po končanem javnem odpiranju ponudb. Predstavnik ponudnika prevzem potrdi s podpisom.
(3) Komisija posreduje zapisnik na zahtevo tudi drugim prisotnim na javnem odpiranju ponudb.
Pregled in ocenjevanje ponudb
39. člen
(1) Po končanem javnem odpiranju ponudb komisija oceni prispele ponudbe in ugotovi ali ponudbe izpolnjujejo razpisne pogoje.
(2) O pregledu in oceni prispelih ponudb sestavi komisija poročilo z oceno ustreznosti in kakovosti ponudb ter navede, katera ponudba najbolj ustreza objavljenim merilom za izbiro ponudbe. Poročilo posreduje naročniku v skladu z odločbo o imenovanju komisije.
(3) Naročnik sme zahtevati od ponudnikov pojasnila, da bi si pomagal pri pregledu, ovrednotenju in primerjavi ponudb. Naročnik ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno spremembe cene in take spremembe, ki bi iz neustrezne ponudbe le-to naredila ustrezno. Naročnik sme v soglasju s ponudnikom popraviti računske napake, ki jih odkrije pri pregledu ponudb.
(4) Če so v ponudbi ponujene neobičajno nizke cene glede na predmet javnega naročila, mora naročnik pred zavrnitvijo take ponudbe zahtevati pisno podrobnejšo obrazložitev o detajlnih sestavinah cen v ponudbi, za katere meni, da pomembno prispevajo k nenormalno nizki vrednosti ponudbene cene in preveri te sestavine, upoštevajoč ponudnikovo obrazložitev.
(5) Naročnik po proučitvi obrazložitve iz prejšnjega odstavka to ponudbo upošteva v postopku ocenjevanja, če je podana ustrezna utemeljitev, vključno z ekonomičnostjo načina izdelave ali tehnične rešitve ali izjemno ugodnih pogojev za izvedbo, ki so na razpolago ponudniku, ali originalnosti ponudbe.
(6) Naročnik mora pri pregledu in ocenjevanju ponudb upoštevati merila za izbiro najugodnejšega ponudnika, kot so bila določena v razpisni dokumentaciji. Naročnik pri ocenjevanju ponudb ne sme uporabiti nobenega merila, ki ni bilo navedeno v razpisni dokumentaciji.
(7) Naročnik izloči ponudbo, če ugotovi, da je ponudnik predložil lažne podatke ali netočne informacije. Naročnik ne sme izločiti ponudbe, če so informacije netočne ali nepopolne v nebistvenih elementih in če ponudnik uspe naročniku to obrazložiti.
40. člen
(1) Pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila najugodnejšemu ponudniku mora naročnik preveriti, ali je le-ta sposoben izpolniti javno naročilo. Naročnik sme v ta namen od ponudnika zahtevati, da ponovno dokaže svojo sposobnost v skladu z dokazili iz razpisne dokumentacije. Če ponudnik ne dokaže sposobnosti, naročnik njegovo ponudbo zavrne. Če je bil izveden javni razpis za izbiro najugodnejšega ponudnika s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, mora naročnik pri tem uporabiti ista merila kot so bila določena v prvotnem ugotavljanju sposobnosti.
(2) Naročnik mora izločiti ponudnika iz postopka oddaje naročila:
1) če je proti ponudniku uveden postopek prisilne poravnave, stečajni postopek ali postopek likvidacije, razen če je bil kateri od navedenih postopkov ustavljen s pravnomočno sodno odločbo,
2) če je ponudnik prenehal opravljati dejavnost,
3) če je bila proti ponudniku izdana pravnomočna sodna odločba, ki kaže na ponudnikovo nestrokovnost,
4) če nima poravnanih svojih obveznosti iz naslova davkov, taks in drugih dajatev, določenih z zakonom.
(3) Naročnik lahko od ponudnika zahteva, da dokaže:
1) da ima predpisana dovoljenja za opravljanje dejavnosti v področje katere spada izvedba javnega naročila,
2) da je finančno sposoben,
3) da ima zadostne proste tehnične zmogljivosti.
(4) Naročnik lahko od ponudnika kot dokaz usposobljenosti zahteva:
1) dokaz, da ni v postopku prisilne poravnave, v stečajnem ali likvidacijskem postopku,
2) potrdilo pristojnih organov, da ima poravnane obveznosti, navedene v 4. točki drugega odstavka tega člena,
3) potrdilo ustrezne finančne institucije, predložitev bilanc ali izvlečkov iz bilanc, če je v državi izvora to predpisano, da se le-te objavljajo, izjavo o celotnem prometu v najmanj zadnjih treh poslovnih letih.
(5) Naročnik mora v razpisni dokumentaciji navesti, katero vrsto dokazila o finančni usposobljenosti zahteva.
(6) Naročnik lahko zahteva le tista dokazila, ki jih opravičuje predmet javnega naročila. Naročnik mora pri tem upoštevati upravičene interese ponudnika glede zaščite njegove poslovne tajnosti.
(7) Naročnik lahko izloči ponudnika, če le-ta ni pravilno in pravočasno izpolnil pogodbenih obveznosti iz prejšnjih pogodb na podlagi javnih razpisov.
41. člen
(1) Če naročniku po pregledu in ocenjevanju ne ostaneta popolni ponudbi vsaj dveh ponudnikov, ne sprejme sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika.
(2) Naročnik sprejme sklep o ponovnem javnem razpisu z obrazložitvijo in ga pošlje vsem ponudnikom.
(3) Naročnik lahko ponovljeni javni razpis objavi pod enakimi ali drugačnimi pogoji.
(4) Če naročnik tudi po ponovljenem javnem razpisu ne izbere najugodnejšega ponudnika, sme oddati javno naročilo z neposredno pogodbo.
Izbira najugodnejšega ponudnika
42. člen
(1) Naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb sprejme sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika. V obrazložitvi sklepa mora navesti ugotovitve in razloge za svojo odločitev.
(2) Če naročnik pri ocenjevanju ponudb ugotovi, da nobena od popolnih ponudb ne ustreza zahtevam razpisne dokumentacije glede bistvenih elementov ponudbe, naročnik ne odda javnega naročila nobenemu od ponudnikov. Naročnik mora v tem primeru obvestiti vse ponudnike, v čem njihove ponudbe ne ustrezajo zahtevam naročnika.
(3) Naročnik mora sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika poslati vsem ponudnikom v roku sedmih dni od sprejetja sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika, osnovne podatke o izidu javnega razpisa pa v roku 14 dni objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije.
III. JAVNI RAZPIS ZA IZBIRO IZVAJALCA S PREDHODNIM UGOTAVLJANJEM SPOSOBNOSTI
43. člen
Javni razpis za izbiro izvajalca s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti (v nadaljevanju: javni razpis za predhodno ugotavljanje sposobnosti) izvede naročnik v primerih, ko so predmet javnega naročila posebno zahtevna in obsežna dela in je za njihovo izvedbo potrebna izjemna kakovost oziroma usposobljenost izvajalcev in opreme.
44. člen
Za predložitev pisne prijave za predhodno ugotavljanje sposobnosti veljajo roki iz 20. člena tega zakona.
45. člen
Objava javnega razpisa za predhodno ugotavljanje sposobnosti mora poleg elementov, navedenih v 19. členu tega zakona, vsebovati:
– merila za ugotavljanje in priznanje sposobnosti in navedbo dokazov, ki jih mora predložiti ponudnik glede izpolnjevanja pogojev,
– naslov in rok, v katerem morajo biti predložene prijave,
– rok, v katerem bodo prijavljeni ponudniki s pisnim sklepom obveščeni o priznanju sposobnosti.
46. člen
Ponudniki predložijo naročniku pisne prijave na način in v roku kot je določeno v objavi javnega razpisu za predhodno ugotavljanje sposobnosti.
47. člen
Rok, v katerem mora naročnik s pisnim sklepom obvestiti prijavljene ponudnike o priznanju sposobnosti ne sme biti daljši od 45 dni po izteku roka za prijavo na javni razpis za predhodno ugotavljanje sposobnosti.
48. člen
Pisni sklep o priznanju sposobnosti oziroma sklep o zavrnitvi priznanja sposobnosti z obrazložitvijo, mora naročnik poslati vsakemu prijavljenemu ponudniku, vse ponudnike pa obvestiti, katerim prijavljenim ponudnikom je sposobnost priznal.
49. člen
Naročnik v postopku oddaje javnega naročila s pisnim vabilom povabi vse ponudnike s priznano sposobnostjo, da predložijo ponudbe.
50. člen
(1) Javni razpis s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti opravi naročnik tudi v primeru, če so predmet javnega naročila stalni nakupi blaga in storitev, ki jih naročnik po obsegu in časovno ne more v celoti vnaprej določiti in jih je mogoče takoj kupiti ali opraviti ter se ne proizvajajo po posebnih zahtevah naročnika, oziroma za katere je vzpostavljen trg.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka mora biti predmet javnega naročila v objavi javnega razpisa enoznačno določen. V objavi javnega razpisa mora naročnik, poleg smiselnega upoštevanja določil o vsebini objave javnega razpisa iz 19. člena tega zakona, navesti tudi, da je merilo za izbor cena ali drugi pogoji dobave in cena.
(3) Naročnik prizna sposobnost ponudnikom za obdobje do 12 mesecev.
(4) S ponudniki, katerim je priznal sposobnost, naročnik sklene pogodbo o dobavah blaga ali opravljanju storitev, v kateri se določi predmet blaga ali storitev ter pogoji dobav ali opravljanja storitev.
IV. DVOSTOPENJSKI JAVNI RAZPIS
51. člen
(1) V posebnih primerih, ko naročnik zaradi izredno zahtevnih strokovnih tehničnih rešitev ne more oblikovati dokončne razpisne dokumentacije, lahko objavi dvostopenjski javni razpis.
(2) Naročnik na prvi stopnji od ponudnikov pridobiva začetne ponudbe z njihovimi predlogi, vendar brez ponudbene cene. Naročnik zbira predloge ponudnikov, ki se nanašajo na tehnične in druge lastnosti blaga, storitev ali gradbenih del, kakor tudi pogoje za sklenitev pogodbe in dobavne pogoje. Naročnik pri tem ugotavlja tudi sposobnost ponudnika. Naročnik se lahko pogaja s ponudniki, katerih ponudba ni bila zavrnjena, o vseh sestavinah ponudbe.
(3) Za zavrnitev ponudbe na prvi stopnji dvostopenjskega razpisa se smiselno uporabljajo razlogi iz 9., 27., 39. in 40. člena tega zakona.
52. člen
(1) Pri oblikovanju dokončne razpisne dokumentacije sme naročnik črtati, spremeniti ali dodati katerokoli sestavino iz prvotne razpisne dokumentacije.
(2) Naročnik povabi na drugi stopnji ponudnike, katerih ponudb ni zavrnil, da oddajo ponudbe po dokončni razpisni dokumentaciji.
(3) Naročnik za ocenjevanje ponudb na drugi stopnji smiselno uporablja določbe 39. in 40. člena tega zakona.
53. člen
Za dvostopenjski postopek morajo roki omogočiti ponudnikom izdelavo kakovostnih ponudb, naročniku pa oceno ponudb. Zato rok za predložitev ponudb na prvi in drugi stopnji ne sme biti krajši od 20 dni od dneva objave javnega razpisa oziroma povabila izbranim ponudnikom. Naročnik mora povabiti ponudnike k oddaji končnih ponudb najkasneje v 45 dneh po odpiranju ponudb na prvi stopnji ter jih obvestiti o svoji odločitvi v 45 dneh po odpiranju ponudb na drugi stopnji.
V. ZBIRANJE PONUDB
54. člen
(1) Postopek zbiranje ponudb se lahko uporabi v primeru, ko obstaja znano končno število usposobljenih ponudnikov za določeno naročilo.
(2) Naročnik v dokumentaciji o izvedbi postopka javnega naročila navede razloge za odločitev, da se javno naročilo odda z zbiranjem ponudb.
(3) Naročnik mora v postopku zbiranja ponudb sočasno in pisno povabiti k dvigu razpisne dokumentacije vse znane ponudnike.
(4) Postopek zbiranja ponudb se lahko uporabi tudi za ugotavljanje sposobnosti.
VI. ODDAJA JAVNEGA NAROČILA BREZ JAVNEGA RAZPISA
55. člen
(1) Naročnik sme oddati javno naročilo izvajalcu z neposredno pogodbo brez javnega razpisa v naslednjih primerih:
1) če pogodbena vrednost ne presega zneska, ki je določen za posamezno proračunsko obdobje v zakonu, ki ureja izvrševanje državnega proračuna,
2) če je predmet javnega naročila nakup oborožitve, vojaške opreme in specialne operativne tehnike ali drugo naročilo zaupne narave, določeno s predpisi vlade,
3) če je za izvedbo javnega naročila usposobljen samo en ponudnik, ki razpolaga z zahtevano tehnično opremo, ustreznimi strokovnimi kadri ali s pravicami intelektualne lastnine,
4) če je na trgu samo en dobavitelj, ki je sposoben ponuditi blago ali storitve v določenem obsegu, javnega naročila pa ni mogoče deliti v manjše zaključene celote in jih oddati ločeno,
5) če je predmet javnega naročila izvedba nujnih del in aktivnosti ob naravnih in drugih nesrečah ali v drugih primerih višje sile, s katerimi se zagotavljajo osnovni pogoji za življenje oziroma varnost ljudi in premoženja,
6) če se javna naročila oddajo državnim organom, organom lokalnih skupnosti, javnim zavodom ali drugim pravnim osebam javnega prava, ki opravljajo dejavnosti na podlagi posebnega zakona ali drugega predpisa,
7) če nastopijo razlogi, ki jih naročnik ni mogel predvideti in jih ni mogoče pripisati ravnanju naročnika in ki ne dopuščajo, da se upoštevajo roki za izvedbo javnega razpisa,
8) če je predmet naročila svetovalna in nestandardna intelektualna storitev, pri kateri cena ni bistveno merilo za izbiro izvajalca, predmeta naročila, kakor tudi izvedbe naročila pa ni možno podrobno določiti brez sodelovanja izvajalca,
9) če je bil izvajalec izbran po predpisih tujega financerja, s katerim je država ali lokalna skupnost sklenila pogodbo o sofinanciranju tako izbranih projektov.
(2) Naročnik mora v dokumentaciji o javnem naročilu navesti razlog za oddajo brez javnega razpisa.
(3) Naročnik mora v Uradnem listu Republike Slovenije objaviti osnovne podatke o oddaji javnega naročila brez javnega razpisa v roku 14 dni od sprejetja sklepa o oddaji javnega naročila, razen v primerih, ko gre za oddajo javnega naročila v skladu s 1., 2., 5. in 6. točko prvega odstavka tega člena.
56. člen
(1) Naročnik mora v postopku oddaje javnega naročila z neposredno pogodbo brez javnega razpisa ceno in kakovost predmeta javnega naročila posebej skrbno preveriti z zbiranjem več ponudb ali z analizo stroškov ali s primerjanjem kakovosti in podobno.
(2) Naročnik opravi preverjanje glede na vrsto in predmet javnega naročila. Naročnik mora to preverjanje izkazati v svoji dokumentaciji.
VII. ZBIRANJE PREDLOGOV
57. člen
(1) Postopek zbiranja predlogov se uporabi v primeru, ko naročnik želi povabiti k sodelovanju večje število ponudnikov, kjer je za doseganje ciljev naročnika možnih več različnih načinov izpolnitve.
(2) Naročnik zbira predloge z javnim razpisom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
58. člen
(1) Naročnik določi merila za ocenjevanje predlogov, njihov pomen v posameznem postopku ocenjevanja ter način uporabe meril. Pri tem naročnik upošteva zlasti naslednja merila:
1) usposobljenost ponudnika,
2) učinkovitost oziroma ustreznost ponujenega predloga glede na razpisane cilje naročnika,
3) vrednost izvedbe predloga, upoštevajoč vse spremljajoče stroške.
(2) V primeru, da gre za objavo razpisa za zbiranje predlogov, ki traja daljše časovno obdobje, mora naročnik v razpisu navesti tudi roke, v katerih bo sprejemal in odpiral prispele predloge ter sprejel odločitve.
(3) Objava razpisa za zbiranje predlogov mora vsebovati zlasti naslednje podatke:
1) ime in naslov naročnika,
2) opis razpisanih naročil, vključno z vsemi posebnimi zahtevami, ki jih mora izpolnjevati predlog,
3) skupno višino sredstev in predvideno posamično vrednost predloga, razen če iz utemeljenega razloga višine sredstev ni možno določiti,
4) predvideni čas izvedbe naročila,
5) morebitne druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati predlog,
6) lokacijo izvedbe, kadar je le-ta pomembna,
7) merila za ocenjevanje predloga in način uporabe meril pri ocenjevanju predlogov, pri čemer se lahko sklicuje na že veljavne predpise, objavljene v Uradnem listu Republike Slovenije,
8) obliko predloga, vključno z določitvijo zahtevanih rokov, ki jih mora predlog upoštevati.
(4) Spremembe ali dodatna pojasnila razpisa za zbiranje predlogov, vključno s spremembami meril ali načina njihove uporabe pri ocenjevanju predlogov, morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije.
(5) Naročnik ne sme razkriti vsebine predlogov drugim ponudnikom.
59. člen
(1) Naročnik se lahko pogaja s ponudniki o njihovih predlogih in lahko zahteva spremembe predlogov, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1) da so pogajanja med naročnikom in ponudniki zaupna,
2) da nobena stranka v pogajanjih ne sporoči nobeni drugi osebi kakršnihkoli podatkov o tehničnih, cenovnih ali tržnih pogojih brez pristanka druge strani,
3) da je možnost pogajanja dana vsem ponudnikom, ki so predložili predloge in katerih predlogi niso bili zavrnjeni.
(2) Po končanih pogajanjih naročnik zahteva od ponudnikov dokončen predlog oziroma njihovo soglasje, oddano do določenega roka. Pri ocenjevanju dokončnih predlogov mora naročnik uporabljati merila iz razpisa.
(3) Naročnik upošteva učinkovitost predloga glede naprej postavljene zahteve neodvisno od cene. Ceno upošteva pri ocenjevanju predloga šele po tem, ko oceni vsebinsko ustreznost predloga.
(4) Naročnik izbere tiste predloge, ki najbolj ustrezajo zahtevam iz objavljenega javnega razpisa.
60. člen
Rok za predložitev predloga ne sme biti krajši od 15 dni od objave javnega razpisa.
VIII. SKLENITEV POGODBE
61. člen
(1) Naročnik mora hkrati s poslanim sklepom o izbiri najugodnejšega ponudnika, pozvati izbranega ponudnika k podpisu pogodbe.
(2) Če se ponudnik v roku 8 dni ne odzove na poziv, se šteje, da je odstopil od ponudbe. Naročnik mora v tem primeru vnovčiti dokument za finančno zavarovanje resnosti ponudbe ne glede na razloge za odstop od ponudbe.
(3) Pogodba mora biti sklenjena najpozneje v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika.
62. člen
Javno naročilo, ki ga financira več naročnikov, se odda z eno pogodbo. Pogodba mora določiti deleže vsakega naročnika.
IX. REVIZIJA POSTOPKOV ODDAJE JAVNIH NAROČIL
63. člen
(1) Revizijo postopka javnega razpisa, postopka zbiranja ponudb in postopka zbiranja predlogov sme zahtevati vsak ponudnik, ki je sodeloval v postopku oddaje javnega naročila, če meni, da postopek ni bil izveden skladno z določili tega zakona.
(2) Rok za vložitev zahteve za revizijo je osem dni od prejema sklepa o izbiri ponudnika.
(3) V zahtevi za revizijo mora biti naveden sklep, ki se izpodbija in naziv naročnika, ki je sklep izdal. Zahteva mora biti obrazložena.
(4) Zahteva za revizijo se vloži v dveh izvodih osebno ali priporočeno po pošti naročniku, ki je sklep izdal. Kopija zahteve se pošlje ministrstvu, pristojnemu za finance.
64. člen
Predmet revizije ne more biti: izbira načina oddaje javnega naročila, omejitev sodelovanja pri oddaji javnega naročila kot jih določa ta zakon in postavljena merila za ocenjevanje ponudb.
65. člen
Vložena zahteva za revizijo zadrži izvršitev sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika.
66. člen
(1) Naročnik po prejeti zahtevi za revizijo preveri, ali je pravočasna in ali jo je vložila upravičena oseba.
(2) Če je zahteva za revizijo prepozna ali je ni vložil ponudnik, ki je sodeloval v postopku oddaje javnega naročila, na katerega se je nanašal izpodbijani sklep, se zahteva za revizijo zavrne.
(3) Če je zahteva za revizijo pravočasna in jo je vložila upravičena oseba, mora naročnik v desetih dneh od prejema zahteve ponovno preveriti pravilnost postopka oddaje javnega naročila in svojo odločitev o izbiri najugodnejše ponudbe. Pri ponovnem preverjanju naročnik lahko razveljavi postopek oddaje javnega naročila, ali spremeni sklep o izbiri.
(4) Če naročnik ne sprejme ene od odločitev iz prejšnjega odstavka tega člena, vlagatelj pa ne umakne zahteve za revizijo, odstopi naročnik zahtevo za revizijo skupaj z vso dokumentacijo in svojim mnenjem komisiji, pristojni za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: revizijska komisija).
67. člen
(1) O vseh zahtevah za revizijo odloča revizijska komisija kot neodvisno strokovno telo. Predsednika in člane revizijske komisije imenuje in razrešuje Državni zbor na predlog vlade. Predsednik in člani revizijske komisije se imenujejo za dobo petih let in so lahko ponovno imenovani. Člani revizijske komisije morajo imeti izkušnje v zvezi z oddajanjem javnih naročil z vidika pravne, ekonomske in tehnične stroke.
(2) Sredstva za delo revizijske komisije zagotavlja vlada. Vlada za nemoteno delo revizijske komisije zagotavlja tudi vsa tehnična in administrativna opravila.
(3) Za odločanje o posameznih zahtevah za revizijo predsednik komisije določi senate treh ali petih članov, odvisno od zahtevnosti primera. Senatu predseduje diplomirani pravnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom ali drugim s tem izenačenim izpitom. O manj zahtevnih primerih lahko odloča tudi posamezen član komisije.
(4) Stroške postopka pred revizijsko komisijo nosi naročnik, razen če se izkaže, da zahteva za revizijo ni bila utemeljena.
(5) Način sklicevanja senatov, dodeljevanje zahtev za revizijo, sklicevanje sej in sklepčnost senatov ter druga vprašanja v zvezi z načinom dela revizijske komisije ureja poslovnik te komisije. Poslovnik, ki ga sprejme revizijska komisija, začne veljati, ko poda nanj soglasje Državni zbor.
68. člen
(1) Revizijska komisija lahko s sklepom zahtevo za revizijo zavrne, razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali odpravi sklep o izbiri ponudnika.
(2) Sklep mora biti obrazložen. Vroči se naročniku in vlagatelju zahteve za revizijo.
(3) Če revizijska komisija oceni, da bi bile negativne posledice zadržanja izvršitve sklepa o izbiri za vse, ki bi lahko bili oškodovani in tudi za naročnika, večje od koristi, lahko odloči, da vložena zahteva za revizijo ne zadrži izvršitve sklepa o izbiri.
(4) Rok za odločitev in izdajo sklepa revizijske komisije je petnajst dni, v utemeljenih primerih se rok sme podaljšati do največ skupno 30 dni.
(5) Revizijska komisija lahko pred odločitvijo zahteva dodatna pojasnila od naročnika ali vlagatelja zahteve za revizijo.
69. člen
(1) Vsakdo, ki ima interes za udeležbo v postopku oddaje javnega naročila, pa meni, da se postopek pred sprejemom sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika ne vodi skladno s tem zakonom, lahko o tem takoj obvesti revizijsko komisijo in zahteva, da poda svoje mnenje.
(2) Če revizijska komisija v primeru iz prejšnjega odstavka ugotovi nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila, lahko odredi prekinitev postopka do odprave nepravilnosti ali pa razveljavi postopek oddaje javnega naročila.
70. člen
V postopku preverjanja zakonitosti oddaje javnega naročila uporabljajo naročniki in revizijska komisija določila zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če s tem zakonom ni drugače določeno.
71. člen
(1) Vlagatelj zahteve za revizijo, ki se ne strinja z odločitvijo revizijske komisije, lahko s tožbo pri sodišču splošne pristojnosti uveljavlja povračilo škode, ne more pa zahtevati vrnitve v prejšnje stanje.
(2) Vložena tožba ne zadrži sklenitve pogodbe z izbranim ponudnikom.
X. STROŠKI POSTOPKA
72. člen
(1) Vsi udeleženci v postopku oddaje javnega naročila morajo skrbeti, da s svojim ravnanjem ne povzročajo nepotrebnih stroškov drugim udeležencem.
(2) Vsak udeleženec nosi svoje stroške, razen če ta zakon ne določa drugače.
73. člen
(1) Naročnik mora ponudniku na njegovo zahtevo povrniti stroške priprave ponudbe, če ni oddal javnega naročila v izvedbo, čeprav je sprejel sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika, oziroma bi ga v skladu z določili tega zakona lahko sprejel.
(2) Naročnik mora ponudniku na njegovo zahtevo povrniti tudi stroške v zvezi z utemeljeno zahtevo za revizijo.
XI. NADZOR
74. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov izvaja ministrstvo, pristojno za finance.
XII. KAZENSKE DOLOČBE
75. člen
(1) Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev, se kaznuje za prekršek naročnik iz druge in tretje alinee 1. točke 2. člena tega zakona:
1) če odda javno naročilo brez javnega razpisa (razen za javna naročila iz 53. člena) ali brez sklenjene pogodbe (3. člen),
2) če niso izpolnjeni pogoji za začetek postopka oddaje javnega naročila (4. člen),
3) če predmet javnega naročila, razpisne pogoje ali tehnične specifikacije prilagodi konkretnemu ponudniku (6. člen),
4) če odda javno naročilo ponudniku, ki je sodeloval pri izdelavi razpisne dokumentacije (7. člen),
5) če ravna v nasprotju z 8. členom tega zakona,
6) če ravna v nasprotju z 9. členom tega zakona,
7) če kljub sklenjenemu mednarodnemu sporazumu odda javno naročilo domačemu ponudniku v nasprotju s petim odstavkom 11. člena tega zakona,
8) če naročnik ne vodi evidence in ne hrani dokumentacije o javnih naročilih (15. člen),
9) če komisija za oddajo javnega naročila ni pravilno sestavljena ali imenovana (16. in 17. člen),
10) če neustrezno objavi javni razpis (18. člen),
11) če sklene pogodbo v nasprotju s pogoji, objavljenimi v javnem razpisu ali v razpisni dokumentaciji (19. in 22. člen),
12) če je vsebina objave javnega razpisa v nasprotju z 19., 45., 50. ali 58. členom tega zakona,
13) če naročnik ne spoštuje najkrajšega roka za predložitev ponudb (20., 53. in 60. člen),
14) če neustrezno uporabi merila za izbiro najugodnejšega ponudnika (21. člen, šesti odstavek 39. in prvi odstavek 40. člena),
15) če naročnik ne spoštuje tajnosti informacij o ponudnikih (23. in 31. člen),
16) če neupravičeno podaljša rok iz 25. ali 47. člena tega zakona,
17) če naročnik pred javnim odpiranjem ne izloči vseh neveljavnih ponudb (33. člen),
18) če pri odpiranju ponudb ravna v nasprotju z določbami 35. do 38. člena tega zakona,
19) če ravna v nasprotju z 39. in 40. členom tega zakona,
20) če niso podani razlogi za oddajo naročila z neposredno pogodbo iz 55. člena ali če ne opravi preverjanja po 56. členu tega zakona.
(2) Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba naročnika iz prejšnjega odstavka in odgovorna oseba naročnika iz prve alinee 1. točke 2. člena tega zakona, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
76. člen
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati odredba o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Uradni list Republike Slovenije, št. 28/93 in 19/94) razen določb 11. in 12. člena glede vsebine razpisne oziroma ponudbene dokumentacije, ki se uporabljajo do uveljavitve predpisa iz 22. in 26. člena tega zakona.
(2) Postopki oddaje javnih naročil, za katere so bili javni razpisi objavljeni pred uveljavitvijo tega zakona, se izvedejo po določbah odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Uradni list Republike Slovenije, št. 28/93 in 19/94) ali po drugih predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona.
(3) Zakon se začne uporabljati za proračunske uporabnike in lokalne skupnosti s 1. 7. 1997 ter za Družbo za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d., Celje, Univerzo v Ljubljani, Univerzo v Mariboru, javna podjetja, ustanovljena po zakonu o gospodarskih javnih službah, javne zdravstvene in javne raziskovalne zavode, katerih ustanovitelj je država. Za ostale naročnike se začne zakon uporabljati s 1. 1. 1998.
(4) Vlada Republike Slovenije predpiše enotno metodologijo za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja iz 4. člena tega zakona v roku enega leta po uveljavitvi zakona. Do uveljavitve enotne metodologije naročniki uporabljajo veljavne predpise.
(5) Predsednika in člane revizijske komisije imenuje Državni zbor v roku 30 dni od uveljavitve tega zakona. Do pričetka dela revizijske komisije se za obravnavo zahtev za revizijo uporabljajo določbe odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Uradni list RS, št. 28/93 in 19/94).
(6) Vlada najkasneje v enem mesecu od uveljavitve zakona izda predpis, s katerim natančneje opredeli odstotek zaščite in izdela merila, kdaj šteje blago ali storitev za domači oziroma tuji proizvod. Do uveljavitve predpisa velja najvišji možni odstotek zaščite po tem zakonu. Ne glede na določila prvega odstavka 11. člena lahko v pogodbah, sklenjenih do 31. 12. 1997, domači ponudnik doseže do 15% višjo ceno. Določila o zaščiti domačih ponudnikov se uporabljajo z dnem uveljavitve zakona.
(7) Za čas, dokler ne bodo določeni z zakonom, ki ureja izvrševanje državnega proračuna, se določi kot vrednost:
– iz drugega odstavka 18. člena – znesek 5,000.000 tolarjev,
– iz četrtega odstavka 20. člena – znesek 10,000.000 tolarjev,
– iz petega odstavka 20. člena – znesek 30,000.000 tolarjev.
(8) Minister, pristojen za finance, v roku enega meseca po uveljavitvi tega zakona predpiše razpisno dokumentacijo iz 22. člena in ponudbeno dokumentacijo iz 26. člena tega zakona.
77. člen
Minister, pristojen za finance, lahko natančneje predpiše ureditev posameznih vprašanj v postopkih za oddajo javnih naročil.
78. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 411-01/94-35/5
Ljubljana, dne 23. aprila 1997.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med. l. r.
