Na podlagi 25. in 29. člena zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) in sklepa o izdajanju blagajniških zapisov Banke Slovenije (Uradni list RS, št. 28/91, 3/92 in 38/92) izdaja guverner Banke Slovenije dne 23. 4. 1997

Banka Slovenije izdaja 1. 6. 1997 sedmo izdajo blagajniškega zapisa z nakupnim bonom do skupnega zneska trideset milijard tolarjev.
Znesek iz prejšnjega odstavka pomeni osnovno prodajo blagajniškega zapisa z nakupnim bonom.

Blagajniški zapis z nakupnim bonom je finančni inštrument, ki ima blagajniški zapis, nakupni bon in kontrolni kupon.
Blagajniški zapis je kratkoročni prinosniški diskontni vrednostni papir, izdan v apoenih po 500.000 tolarjev in se vplača z diskontom v tolarjih. Obrestna mera znaša 9% letno. Rok dospetja sedme izdaje blagajniškega zapisa je 1. 12. 1997. Nominalna vrednost blagajniškega zapisa pomeni obveznost Banke Slovenije ob dospelosti. Pravice iz blagajniškega zapisa zastarajo v petih letih od dneva dospelosti.
Nakupni bon je ločljiv od vrednostnega papirja in je ob izdaji sestavljen iz petih, med seboj ločljivih delov. Vsak del nakupnega bona daje vsakemu imetniku pravico do popusta pri nakupu blagajniškega zapisa, izdanega v apoenih po 500.000 tolarjev. Pravna oseba lahko pravico do popusta uveljavi pri nakupu blagajniškega zapisa, izdanega v apoenih po 500.000 tolarjev ali pri nakupu blagajniškega zapisa v tujem denarju z vračilnim rokom 180 dni, 270 dni in 360 dni. Pravico do popusta pri nakupu blagajniškega zapisa, izdanega v apoenih po 500.000 tolarjev, lahko imetnik nakupnega bona uveljavi v roku enega leta od dneva izdaje nakupnega bona oziroma njegovih delov, razen v obdobju deset dni pred dospetjem blagajniškega zapisa te in naslednje izdaje. Pravico do popusta pri nakupu blagajniškega zapisa v tujem denarju lahko imetnik nakupnega bona uveljavi najpozneje v enem letu od dneva izdaje nakupnega bona oziroma njegovih delov.
Kontrolni kupon se uporablja le za evidentiranje prodaje blagajniških zapisov z nakupnim bonom.

Blagajniški zapis vsebuje: ime vrednostnega papirja, navedbo, da se glasi na prinosnika, zaporedno številko izdaje in serijsko številko blagajniškega zapisa, ime izdajatelja, datum izdaje, datum dospelosti, nominalno vrednost, način vplačila, obrestno mero za izračun diskonta, način izplačila in faksimile podpisa guvernerja Banke Slovenije.

Vsak del nakupnega bona vsebuje: ime pravice, navedbo, da daje prinosniku pravico do popusta pri nakupu blagajniškega zapisa, izdanega v apoenih po 500.000 tolarjev, navedbo, da daje pravni osebi pravico do popusta pri nakupu novega blagajniškega zapisa v tujem denarju z vračilnim rokom 180 dni, 270 dni in 360 dni, navedbo o največjem številu delov nakupnih bonov, ki jih je možno predložiti ob uveljavljanju popusta, način izračuna popusta, zaporedno številko dela nakupnega bona, zaporedno številko izdaje in serijsko številko blagajniškega zapisa, s katerim je bil del nakupnega bona izdan, ime izdajatelja, datum izdaje, rok za uveljavitev pravice in faksimile podpisa guvernerja Banke Slovenije.

Banka Slovenije lahko v odvisnosti od denarnih razmer kadarkoli ustavi ali ponovno sprosti osnovno prodajo blagajniškega zapisa z nakupnim bonom iz 1. točke tega sklepa. Kljub ustavitvi osnovne prodaje, je možen nakup blagajniškega zapisa, izdanega v apoenih po 500.000 tolarjev, zaradi uveljavitve popusta na podlagi nakupnega bona oziroma njegovega dela.

Diskont se računa anticipativno po navadnem dnevnem obrestnem računu ob upoštevanju dejanskega števila dni v mesecu oziroma letu, pri čemer dan vpisa ni upoštevan, upoštevan pa je dan dospetja.

Popust, do katerega ima pravico imetnik posameznega dela nakupnega bona, se izračuna v odstotku. Izračunani odstotek je zaokrožen na dve decimalni mesti.
Odstotek popusta, ki ga prinaša en del nakupnega bona pri nakupu blagajniškega zapisa, izdanega v apoenih po 500.000 tolarjev, se računa vsak mesec kot razlika med stopnjo rasti cen na drobno v preteklem mesecu in 0,50%.
Odstotek popusta, ki ga prinaša en del nakupnega bona pri nakupu blagajniškega zapisa v tujem denarju z vračilnim rokom 180, 270 ali 360 dni se računa vsak mesec kot razlika med 0,50% in odstotkom rasti srednjega tečaja Banke Slovenije za DEM v preteklem mesecu. Rast srednjega tečaja v preteklem mesecu se računa kot celomesečna rast do vključno dvajsetega dne v preteklem mesecu.

Pri nakupu blagajniškega zapisa, izdanega v apoenih po 500.000 tolarjev, je možno uveljaviti največ pet delov nakupnega bona.
Pri nakupu blagajniškega zapisa v tujem denarju z vračilnim rokom 180 dni je možno uveljaviti največ tri dele nakupnega bona.
Pri nakupu blagajniškega zapisa v tujem denarju z vračilnim rokom 270 dni je možno uveljaviti največ štiri dele nakupnega bona.
Pri nakupu blagajniškega zapisa v tujem denarju z vračilnim rokom 360 dni je možno uveljaviti največ pet delov nakupnega bona.

Število delov nakupnega bona, ki jih prejme kupec blagajniškega zapisa, je odvisno od dneva in načina nakupa. Nakupni bon pridobljen do 20. 6. 1997 vsebuje pet delov, nakupni bon pridobljen od 21. 6. 1997 do 24. 7. 1997 vsebuje štiri dele, od 25. 7. 1997 do 22. 8. 1997 vsebuje tri dele, od 23. 8. 1997 do 23. 9. 1997 vsebuje dva dela, in nakupni bon, pridobljen od 24. 9. 1997 do 23. 10. 1997 vsebuje en del nakupnega bona. Od 24. 10. 1997 se blagajniški zapis vpisuje brez nakupnega bona.

Blagajniške zapise z nakupnim bonom, ki jih občasno ponuja Banka Slovenije, lahko vpisujejo banke v svojem imenu in za svoj račun ter v svojem imenu in za račun drugih domačih pravnih in fizičnih oseb.

Ob dospetju vnovčijo banke blagajniški zapis pri Banki Slovenije, druge domače pravne in fizične osebe pa pri pooblaščenih bankah.

Banka Slovenije bo dala v obtok več izdaj blagajniškega zapisa z nakupnim bonom, vsakokrat z rokom dospetja šest mesecev, in sicer tako, da bo dan dospetja prejšnje izdaje hkrati tudi dan naslednje izdaje.
Zadnja izdaja bo vnaprej napovedana in ustrezno označena.

Ta sklep začne veljati z dnem, ko je izdan.