Na podlagi 60. člena zakona o vodah (Uadni list SRS, 38/81, 29/86, Uradni list RS, 15/91, 32/93), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, 25/83, 42/85, 47/87, 50/90 in Uradni list RS, 10/91) in 16. člena statuta Občine Sežana (Uradni list RS, št. 28/95 in 35/95), je Občinski svet občine Sežana na seji dne 17. 4. 1997 sprejel

Odlok določa varstvene pasove in ukrepe za zavarovanje vodnih zajetij, iz katerega se oskrbuje naslednji lokalni vodovod: Vrabče.

Varstveni pasovi virov pitne vode, ki oskrbujejo lokalne vodovode iz 1. člena obsegajo:
– najožji varstveni pas z najstrožjim režimom zavarovanja,
– ožji varstveni pas s strogim režimom zavarovanja in
– širši varstveni pas s higiensko tehničnim režimom zavarovanja.

Najožji varstveni pas obsega neposredno okolico objekta za oskrbo s pitno vodo, kjer obstaja možnost neposrednega vpliva na količino in kakovost pitne vode in obsega pas s premerom 10 m okrog zajetja, ali obstoječo ograjeno cono.
Posamezna zajetja se nahajajo na naslednjih parcelah:
Seznam parcel znotraj varstvenih območij zajetja Vrabče
K.o. Veliko Polje
Najožje varstveno območje – cona 1.a z najstrožjim režimom 622.
Ožje varstveno območje – 2. cona s strogim režimom

0086            0623            0632                     1560/01
0463            0624            1550                     1560/02
(0506)(1)       0625            1551                (1560/03)(2)
0613            0627            1552/01                     1561
0617            0628            1552/01                  3270/01
0618            0630            1556
0620            0631            1559/01

Širše varstveno območje – 3. cona s sanitarnim režimom

0090            1578/01         1605/01
0115            1583            1605/02
0137            (1584)(3)       1606
1323/57         1585            1608
1549/01         1586            1609/02
1549/02         1587            1612
1562            1588            1623/01
1565            1591            1623/02
1566            1594            1624
1568            1595/01         3272/01
1570            1595/02         3287

Pripombe GU Sežana
1) ne obstaja
2) parcela brisana in združena s parcelo 1552/2
3) parcela brisana in združena s parcelo 1580

Ožji varstveni pas s strožjim režimom zavarovanja obsega območje drenaže, kjer je glede na sestavo zemljin in nagib terena možno razmeroma hitro onesnaženje vodnega vira. Območje je določeno tudi glede na čas pretakanja podzemne vode in čistilno sposobnost sedimentov.

Ožji varstveni pas s strogim režimom varovanja je območje, s katerega se vrši površinsko ali podzemno odtekanje vode proti zajetjem. Območje obsega skrajne točke ozemlja, s katerega je še možen vpliv na kvaliteto vode v zajetjih.

Meje varstvenih pasov, ki so določene na podlagi strokovnih podlag geološko hidrogeoloških raziskav in so opisane s katastrskimi številkami in vrisane v prostorsko katastrske načrte v M l:5000, so na vpogled pri občinskih službah za urbanistčno načrtovanje in izpostavi geodetske uprave pooblaščene in pristojne za občine v katerih se nahajajo varstveni pasovi vodnih virov iz tega odloka in na javnem podjetju Kraški vodovod Sežana.
Grafična priloga v merilu 1:5000 in seznam parcelnih številk v posameznem varstvenem pasu, je priloga tega odloka.
Obseg varstvenih pasov je razviden iz grafičnih prilog strokovnih podlag za opredelitev varstvenih pasov posameznih vodnih virov in same dokumentacije, ki jo je izdelala Geologija d.o.o. Idrija po projektu št. 173-01/1997 v februarju 1997.
Dokumentacije so priloga tega odloka.

Za vsak poseg v najožjem varstvenem pasu morajo investitorji pridobiti vodnogospodarsko soglasje, soglasje zdravstvene inšpekcije in soglasje upravljalca, za ostala območja pa skladno s 47. členom zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81, 29/86 in Uradni list RS, št. 15/91, 32/93).

Vsi ukrepi, ki veljajo za širši varstveni pas, veljajo tudi za ožji varstveni pas.
Najožji varstveni pas je namenjen zaščiti pitne vode in objektov za oskrbo z vodo. V njem veljajo naslednja določila:
– prepovedan je vsak poseg v prostor, razen v zvezi z urejanjem in zavarovanjem objekta,
– površina je namenjena izključno objektom, ki služijo za oskrbo z vodo,
– področje je potrebno ustrezno ograditi tako, da je dostop možen samo zaposlenim ali upravljalcu,
– prepovedana je uporaba vseh vrst biocidov in gnojil,
– upravljalec vodovoda ali vodnega vira mora biti lastnik zemljišča.

Ožji varstveni pas s strogim režimom zavarovanja je namenjen zaščiti področja, kjer je tok vode hiter in lahko dostopen. V tem varstvenem pasu je prepovedano ali samo v omejenem obsegu dovoljeno opravljati naslednje dejavnosti:
– dovoljeno je ponikanje vode s streh in zelenih površin,
– prepovedana je gradnja novih stanovanjskih in gospodarskih objektov razen objektov, namenjenih vodovodu in nadomestnih objektov ob pogoju, da se ob vselitvi ali ob začetku uporabe nadomestnega objekta stari objekt odstrani, dovoljena je adaptacija stanovanjskih in gospodarskih objektov na način, ki izboljšuje obstoječe higienske razmere in ne vpliva kvarno na podtalnico (modernizacija hlevov, gnojišč...) vendar se skupna koristna površina ne sme povečati,
– prepovedana je gradnja javnih naprav za čiščenje odplak,
– iztoki javne kanalizacije morajo biti speljani izven zaščitnih pasov vodnih virov,
– prepovedana ja gradnja novih skladišč nafte in tekočih naftnih derivatov,
– obstoječa skladišča nafte in tekočih naftnih derivatov in nevarnih snovi, morajo ustrezati pravilniku o spravljanju in hrambi kurilnega olja (Uradni list SFRJ, št. 45/67) in pravilniku o gradnji naprav za vnetljive tekočine ter o uskladiščenju in pretakanju vnetljivih tekočin (Uradni list SFRJ, št. 20/71) in vsakokratnim nujnim spremembam in dopolnitvam. Prostornina posamezne cisterne je lahko največ 5 m3, skupna prostornina skladišča pa največ 10 m3,
– gnojenje se izvaja v skladu z uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96),
– prepovedana je izgradnja novih cest z izjemo dovoznih cest,
– eksploatacija kamna v kamnolomih in peskokopih ni dovoljena.

Namenjen je zaščiti podzemnega in površinskega toka pitne vode proti izvirom. V tem pasu so prepovedane ali samo v omejenem obsegu dovoljene naslednje dejavnosti:
– dovoljena je nadomestna gradnja objektov ob pogoju, da se ob vselitvi ali ob pričetku uporabe nadomestnega objekta stari objekt odstrani,
– dovoljena je adaptacija obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektov, če se s tem higienske razmere ne poslabšajo. Novogradnje in nadomestne gradnje morajo biti usklajene z možnostjo priključevanja objektov na kanalizacijo,
– gradnja ponikovalnice za odpadke in odprtih neurejenih gnojišč ni dovoljena. Obstoječa gnojišča morajo biti urejena tako, da ni nevarnosti pronicanja v podtalje in v skladu z navodilom za gradnjo greznic in gnojišč (Uradni list SRS, št. 10/85),
– javno kanalizacijsko omrežje mora biti izvedeno vodotesno,
– padavinske vode in odplake, z utrjenih manipulativnih ploščadi, morajo biti speljane preko lovilcev maščob,
– prepovedano je odvažanje zemlje,
– prepovedano je skladiščenje podtalnici nevarnih snovi,
– prepovedana je uporaba gnojevke in gnojnice, kadar je zemlja zmrznjena ali prepojena z vlago, kadar je snežna odeja debela čez 20 cm in kadar je zemlja pokrita z močno skorjo – izsušena,
– enkratni odmerek hlevskega gnoja je lahko največ do 35 t/ha, gnojevke pa 35 m3/ha,
– skladišče nafte, tekočih naftnih derivatov in nevarnih snovi morajo ustrezati pravilniku o spravljanju in hrambi kurilnega olja (Uradni list SFRJ, št. 46/67) in pravilniku o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi (Uradni list SRS, št. 3/79) in vsakokratnim spremembam in dopolnitvam,
– prostornina posamezne cisterne je lahko največ 10 m3, skupna prostornina celotnega skladišča pa je največ 50 m3,
– nafta in naftni derivati se lahko pretakajo le na urejenem vodotesnem platoju, opremljenem z ustrezajočim lovilcem maščob,
– naprave za čiščenje odplak se smejo graditi le zunaj varstvenih pasov vodnih virov,
– tranzitni in lokalni promet z nafto in naftnimi derivati ni dovoljen, razen v izjemnih primerih,
– eksploatacija kamna je dovoljena le izjemoma v kamnolomih posebnega družbenega pomena,
– obstoječe gozdne goloseke je potrebno pogozditi,
– odlaganje odpadkov ni dovoljeno.

Ožji in širši varstveni pasovi se označijo z opozorilnimi tablami. Table so postavljene na meji posameznega pasu ob cestah in poteh.
Table so pravokotne oblike, modre barve in z belim napisom, naslednje vsebine:
– ožji varstveni pas vodnega vira,
– širši varstveni pas vodnega vira.

Z denarno kaznijo najmanj 200.000 SIT se kaznuje pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, ki krši določila 8. in 9. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in posameznik, ki krši določila iz prvega odstavka tega člena.
Kdor krši s tem odlokom določeno stanje, nosi tudi vse stroške za vzpostavitev v prvotno stanje.

Upravljalec vodovodnih objektov ali vodnega vira mora, v roku 2 mesecev po sprejetju tega odloka, obvestiti vse lastnike in uporabnike zemljišč na katerih se uvaja varstvene ukrepe, o režimu gospodarjenja z zemljišči.
Če bo z ukrepi iz 8., 9. in 10. člena tega odloka povzročena škoda oziroma omejitev izkoriščanja kmetijskega zemljišča, ima prizadeta pravna oseba oziroma lastnik kmetijskega zemljišča pravico do odškodnine po splošnih predpisih o odškodnini. Odškodnino je dolžan poravnati upravljalec oziroma lastnik objektov v sodelovanju z občino za oskrbo z vodo oziroma izvirov, ki so s tem odlokom zaščiteni.

Upravljalec objektov za oskrbo z vodo mora po sprejetju tega odloka:
– v roku enega meseca po vknjižbi okrog vodnega vira postaviti ograjo,
– v roku enega leta urediti zemljiško knjižno stanje, oznake, opozorila in prepovedi v skladu z določili tega odloka.

Sanacijska dela v posameznih varstvenih pasovih morajo biti obdelana v sanacijskih programih po prioritetnem vrstnem redu. Celoviti program mora terminsko opredeliti posamezne ukrepe ter mora biti izdelan v roku dveh let po uveljavitvi tega odloka. Program dela sprejme občinski svet, ki zagotavlja sredstva in nadzor za njegovo izvajanje.

Sanacijska dela v najožjem varstvenem pasu se morajo začeti najkasneje v enem letu po sprejetem sanacijskem programu, v ostalih varstvenih pasovih po skladno z etapami, določenimi v sanacijskih programih.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo: teritorialno pristojna inšpekcija za okolje, zdravstveni in komunalni inšpektorji.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.