Na podlagi tretjega odstavka 12. člena zakona o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno (Uradni list RS, št. 56/96) izdaja minister za zdravstvo

Ta pravilnik določa bolezni, ki se štejejo za poklicne bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu, dela pri opravljanju katerih nastajajo, pogoje, pod katerimi se štejejo za poklicne bolezni in organ, ki verificira poklicne bolezni.

Bolezni, ki se po tem pravilniku štejejo za poklicne bolezni, so:
1. Azbestoza – difuzna intersticijska pljučna fibroza
2. Bolezni plevre
– plaki parietalne plevre,
– difuzne zadebelitve plevre,
– benigni plevralni izliv.
3. Pljučni rak
4. Maligni mezoteliom plevre ali peritoneja.

Dela, pri katerih nastajajo in pogoji, da se bolezni iz prejšnjega člena štejejo za poklicno bolezen, so:
1. Azbestoza
1.1. Pozitivna delovna anamneza – dokaz izpostavljenosti prahu azbesta ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest v delovnem procesu ali kakršnikoli aktivnosti pri delu, pri kateri lahko pride do tveganja zaradi izpostavljenosti azbestu; kumulativna izpostavljenost 25 vlaken/cm3 let ali tudi kratkotrajnejša izpostavljenost, kot na primer rušilna in sanacijska dela v gradbeništvu, postopki razprševanja azbesta in podobno.
1.2. Čas od začetka izpostavljenosti (latentna doba) najmanj 15 let.
1.3. Radiološke spremembe na rtg posnetku, ki je posnet in odčitan po priporočilih ILO iz leta 1980, najmanj kateregorija 1.
1.4. Dokaz pljučne fibroze s CT z visoko ločljivostjo.
1.5. Patohistološki izvid, značilen za pljučno fibrozo.
1.6. Restriktivne ali obstruktivne motnje ventilacije.
1.7. Znižana difuzijska kapaciteta za CO.
1.8. Diferencialno diagnostično izključeni drugi vzroki pljučne fibroze.
Pogoja našteta pod 1.1. in 1.8. ter eden od pogojev 1.3. ali 1.4. ali 1.5. so obvezni za postavitev diagnoze azbestoza.
Dopolnilni pogoji za postavitev diagnoze azbestoza so našteti pod 1.2., 1.6. in 1.7.
2. Bolezni plevre
2.1. Pozitivna delovna anamneza – dokaz izpostavljenosti prahu azbesta ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest v delovnem procesu ali kakršnikoli aktivnosti pri delu, pri kateri lahko pride do tveganja zaradi izpostavljenosti azbestu; kumulativna izpostavljenost 25 vlaken/cm3 let ali tudi intenzivna kratkotrajnejša izpostavljenost, kot na primer rušilna in sanacijska dela v gradbenišvu, postopki razprševanja azbesta in podobno.
2.2. Latentna doba:
a) najmanj 15 let za plake
b) najmanj 20 let za kalcinirane plake
c) ni važna pri difuznih zadebelitvah plevre, ki so nesporno posledica prebolelega benignega plevralnega izliva zaradi poklicne izpostavljenosti azbestu
d) pri enostranskih difuznih zadebelitvah obeh plevralnih listov v frenikokostalnem kotu je potreben dokaz o prebolelem plevralnem izlivu zaradi poklicne izpostavljenosti azbestu.
2.3. Radiološki pogoji:
a) jasno vidni obojestranski ali izjemoma enostranski plevralni plaki na P.A. ali stranskem rtg posnetku, posnetem in odčitanem po priporočilih ILO iz leta 1980
ali –
b) jasno vidna difuzna zadebelitev plevre obojestransko ali izjemoma enostransko
ali –
c) jasno vidne zarastline obeh listov plevre enostransko ali obojestransko
ali
d) spremembe pod a) ali b) ali c), jasno vidne na CT
2.4. Diferencialno diagnostično izključeni drugi vzroki bolezni plevre.
Pogoji, našteti pod 2.1., 2.3. in 2.4 so obvezni za postavitev diagnoze bolezni plevre.
Dopolnilni pogoji za postavitev diagnoze bolezni plevre so našteti pod 2.2.
3. Pljučni rak
3.1. V povezavi s poklicno azbestozo
ali –
3.2. v povezavi s poklicno boleznijo plevre zaradi izpostavljenosti azbestu
ali –
3.3. pozitivna delovna anamneza – dokaz izpostavljenosti prahu azbesta ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest v delovnem procesu ali kakršnikoli aktivnosti pri delu, pri kateri lahko pride do tveganja zaradi izpostavljenosti azbestu; kumulativna izpostavljenost 25 vlaken/cm3 let ali tudi intenzivna kratkotrajnejša izpostavljenost, kot na primer rušilna in sanacijska dela v gradbeništvu, postopki razprševanja azbesta in podobno; latentna doba praviloma najmanj 10 let.
4. Maligni mezoteliom plevre ali peritoneja
4.1. V povezavi s poklicno azbestozo ali poklicno boleznijo plevre zaradi izpostavljenosti prahu azbesta.
ali –
4.2. pozitivna delovna anamneza – dokaz izpostavljenosti prahu azbesta ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest v delovnem procesu ali kakršnikoli aktivnosti pri delu, pri kateri lahko pride do tveganja zaradi izpostavljenosti prahu azbesta; latentna doba praviloma najmanj 10 let.
5. Kot poklicno bolezen se lahko prizna tudi rak na drugih organih in organskih sistemih (grlo, gastrointestinalni trakt, urogenitalni trakt in drugi), o čemer odloča interdisciplinarna skupina strokovnjakov.

Diagnostični postopek pri postavitvi suma na poklicno bolezen iz 2. člena tega pravilnika vodi zdravnik specialist medicine dela ali zdravnik specialist medicine dela, prometa in športa in zbere vso potrebno dokumentacijo za verifikacijo poklicne bolezni.
Verifikacijo poklicne bolezni iz 2. člena tega pravilnika in oceno zmanjšanja življenjskih funkcij izvaja interdisciplinarna skupina strokovnjakov, ki jo imenuje minister za zdravstvo in jo sestavljajo: zdravnik specialist medicine dela ali zdravnik specialist medicine dela, prometa in športa, zdravnik specialist internist – pulmolog, zdravnik specialist radiolog oziroma zdravnik specialist druge specialnosti glede na obravnavani primer.
Verifikacija poklicne bolezni se opravi na podlagi zbrane zdravstvene dokumentacije, po potrebi pa tudi na podlagi dodatnih diagnostičnih postopkov.

Sredstva za delo skupine strokovnjakov iz drugega odstavka prejšnjega člena se zagotavljajo iz državnega proračuna.

Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.