Na podlagi 28. člena statuta je izredna skupščina Veterinarske zbornice Slovenije dne 13. 2. 1997 sprejela

Tožilec in razsodišče zbornice sta samostojna statutarna organa Veterinarske zbornice Slovenije.

Tožilec oziroma njegov namestnik imata pravico in dolžnost, da v skladu s tem pravilnikom zahtevata uvedbo postopka za ugotovitev kršitve kodeksa veterinarske etike, statuta in aktov zbornice ter drugih nepravilnosti pri opravljanju zasebne veterinarske dejavnosti.

Razsodišče zbornice obravnava in odloča o odgovornosti zasebnih veterinarjev in veterinarskih tehnikov za kršitve kodeksa veterinarske etike, statuta in aktov zbornice, obravnava druge nepravilnosti pri opravljanju zasebne veterinarske dejavnosti ter o njih poroča skupščini zbornice.
Razsodišče zbornice ima pet članov, odloča pa v tričlanskem senatu.

Postopek pred razsodiščem zbornice poteka v skladu z zakonom o kazenskem postopku in v skladu s pravno prakso v Republiki Sloveniji.

Pobudo za uvedbo postopka pred razsodiščem lahko dajo vsi člani Veterinarske zbornice ter vse aktivno legitimirane fizične in pravne osebe.
IO, NO in predsednik zbornice imajo pravico zahtevati uvedbo postopka.

Ovadbo lahko poda le tožilec zbornice, ki tudi vodi postopek v imenu in korist zbornice.
Obdolženec se lahko brani sam ali preko pooblaščenega zastopnika.
Če se vabljeni neopravičeno ne odzovejo na pisno vabilo razsodišča, se postopek lahko vodi brez njihove prisotnosti.

Odločanje razsodišča je dvostopenjsko. Razsodišče odloča na prvi stopnji v tričlanskem senatu z glasovanjem. Pritožbeni – drugostopenjski organ je izvršilni odbor zbornice.

Dejanja, ki predstavljajo kršitve zbornične stanovske etike so tista, ki so v nasprotju z določili pravilnika o odnosih v zasebni veterinarski dejavnosti ter določili kodeksa veterinarske etike, zlasti pa so to:
1. kršenje zborničnih pravil;
2. malomarno, nevestno in nepošteno opravljanje živinozdravniškega poklica;
3. nespoštovanje cenika živinozdravniških storitev;
4. opravljanje živinozdravniške dejavnosti brez ustreznih dovoljenj;
5. neizstavljanje računa stranki za opravljeno delo;
6. nečednostna dejanja s kazenskim ali odškodninskim zahtevkom;
7. nečastno vedenje na delovnem mestu in v javnosti;
8. širjenje neresnic in povzročanje škode pri ugledu drugega člana zbornice;
9. prisvajanje dosežkov kolegov z namenom povečevanja svojega ugleda;
10. izmikanje odgovornosti pred zborničnim razsodiščem;
11. nespoštovanje finančnih in drugih poslovnih predpisov;
12. neupravičeno izmikanje dolžnosti sprejemanja in izobraževanja pripravnikov oziroma omogočanje opravljanja navideznega pripravništva;
13. neupravičena zavrnitev nudenja živinozdravniške nujne in druge pomoči;
14. uporaba terapevtskih metod brez zadostne usposobljenosti zaradi prestižnih in pridobitnih namenov;
15. izvajanje živinozdravniške dejavnosti v nasprotju s pravili veljavne doktrine in s tem povzročanje materialne škode ali trpljenje živali;
16. mazaštvo in opravljanje “črne prakse”;
17. sprejemanje in dajanje podkupnine;
18. izdajanje lažnih potrdil ali zdravstvenih spričeval;
19. izdajanje poslovnih tajnosti lastnikov živali;
20. reklamiranje svoje dejavnosti;
21. neizpolnjevanje dolžnosti strokovnega izobraževanja;
22. druge kršitve kodeksa veterinarske etike in pravil zbornice.

Vsa kazniva dejanja v zvezi z opravljanjem veterinarske dejavnosti, ki se preganjajo po zakonu, predstavljajo hujšo kršitev zbornično-stanovske etike. Poleg teh pa tudi:
1. neopravičena zavrnitev nujne pomoči in je zaradi tega prišlo do večje materialne ali drugačne škode;
2. izdajanje lažnih potrdil in spričeval zaradi koristoljubnih namenov;
3. ponavljanje kršitev iz 8. člena tega pravilnika.

Pregon kršitve zastara v dveh letih od dneva storitve. Če je kršitev hkrati tudi kaznivo dejanje, zastara pregon v enakem roku kot ga določa kazenski zakonik Republike Slovenije.
Izvršitev disciplinskega ukrepa zastara v 6 mesecih od dneva pravnomočnosti odločbe, s katero je bil ukrep izrečen.
Zastaranje pregona disciplinske kršitve pretrga prijava tožilcu in razsodišču zbornice.
Zastaranje izvršitve izrečenega ukrepa se pretrga z dejanji, s katerimi se pretrga zastaranje po določbah kazenskega zakona. Pregon kršitve ukrepa zastarata v vsakem primeru, ko preteče dvakrat toliko časa kot je določeno za zastaranje pregona kršitve in izvršitve disciplinskega ukrepa.
Zastaranje ne teče v času, ko zasebnemu veterinarju in veterinarskemu tehniku po zakonu miruje opravljanje veterinarske dejavnosti.

Postopek pred razsodiščem se uvede na zahtevo tožilca. Zahtevo za uvedbo postopka predsednik razsodišča pošlje s pozivom, naj v 15 dneh odgovori na navedbe v njej.
Odgovor obdolženca pošlje predsednik razsodišča tožilcu. Kolikor disciplinski obdolženec ni odgovoril v določenem roku, predsednik obvesti tožilca.

Po prejemu odgovora obdolženca ali po preteku roka za odgovor predsednik razsodišča po potrebi odredi predhodno preiskavo in določi člana razsodišča, ki opravi predhodno preiskavo. O tem obvesti obdolženca in tožilca. Po opravljeni predhodni preiskavi pošlje predsednik razsodišča spise tožilcu zbornice. Ta lahko v osmih dneh po prejemu spisov spremeni ali dopolni zahtevo za uvedbo postopka.

Po opravljenih dejanjih iz 11. in 12. člena predsednik razsodišča določi senat, ki bo obravnaval zadevo.
Predsednik senata razpiše ustno obravnavo in najkasneje v enem mesecu po opravljenih dejanjih iz 11. in 12. člena. Če je po opravljeni predhodni preiskavi tožilec dopolnil ali spremenil zahtevo za uvedbo postopka, se dopolnjena ali spremenjena zahteva pošlje obdolžencu hkrati z vabilom na ustno obravnavo.

Ustna obravnava se lahko opravi tudi brez navzočnosti obdolženca, če je bil korektno povabljen, pa izostanka ni opravičil, ali če je senatu sporočil, da se obravnave ne bo udeležil in da naj se upošteva njegov zagovor v odgovoru na zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka ali v predhodni preiskavi.

O izločitvi člana senata odloča predsednik senata. O izločitvi predsednika senata odloča predsednik razsodišča, o izločitvi predsednika razsodišča odloča izvršilni odbor zbornice. Če je predsednik senata zadržan ali izločen, ga nadomešča član senata.

S sklepom razsodišča zbornice se lahko izreče oprostilna razsodba, ali eden ali več od naslednjih ukrepov:
– opravičilo oškodovancu,
– opomin,
– javni opomin,
– povračilo škode,
– denarno nakazilo zbornici ali v humanitarne namene do desetkratne letne članarine zbornice,
– dolžnost dodatnega strokovnega izpopolnjevanja,
– dolžnost obveznega zdravljenja,
– začasen odvzem dovoljenja za opravljanje zasebne veterinarske dejavnosti,
– trajen odvzem dovoljenja za opravljanje veterinarske dejavnosti,
– objava razsodbe v veterinarskih občilih.
Vse kazni se iz utemeljenih razlogov lahko izrečejo tudi pogojno.

Disciplinski ukrep začasnega ali trajnega odvzema pravice opravljati veterinarsko zasebno dejavnost se lahko izreče tistemu, ki je obsojen za kaznivo dejanje, zaradi katerega je moralno nevreden za opravljanje veterinarskega poklica oziroma za hujše kršitve, iz katerih se da utemeljeno sklepati, da kršitelj ne bo pošteno opravljal zasebne veterinarske dejavnosti.

Vse izrečene kazni se evidentirajo v registru članstva zbornice.

Lažje kršitve zbornično-stanovskih pravil se po dveh letih izbrišejo iz evidence. Težje kršitve so evidentirane trajno.

Stroški postopka se naložijo obdolžencu, če se ta s pravnomočnim sklepom spozna za odgovornega za kršitev.

Pravilnik o delovanju tožilca in razsodišča zbornice stopi v veljavo, ko ga sprejme skupščina zbornice in je objavljen v vestniku zbornice.
Pravilnik je objavljen v Vestniku Veterinarske zbornice, št. 13., z dne 6. 3. 1997.