Na podlagi 31. člena akta o ustanovitvi statuta Tehnološko razvojnega sklada Republike Slovenije d.o.o. in v skladu z zakonom o Tehnološko razvojnem skladu Republike Slovenije d.o.o. (Uradni list RS, št. 13/94), je Skupščina TRS, na sejah dne 9. 4. 1996 in 4. 4. 1997 soglasno sprejela
P R A V I L N I K
o pogojih, merilih in postopkih pri izvajanju dejavnosti Tehnološko razvojnega sklada Republike Slovenije d.o.o.
(v nadaljnjem besedilu: sklad)
1. člen
Pravilnik o pogojih, merilih in postopkih pri izvajanju dejavnosti sklada ureja:
I. Vsebino javnega razpisa in postopek v zvezi z javnim razpisom (v nadaljevanju: javni razpis)
II. Opredelitev pogojev za uporabo posameznih instrumentov pri izvajanju dejavnosti sklada – oblike financiranja
III. Določbe o vsebini in zagotavljanju podatkov pri pripravi poslovnega načrta
IV. Postopek pri spremljanju uresničevanja investicijskih načrtov in njihovih učinkov
I. JAVNI RAZPIS
2. člen
Sklad je dolžan najmanj enkrat v posameznem koledarskem letu objaviti javni razpis v skladu s 3. in 4. členom zakona o Tehnološko razvojnem skladu Republike Slovenije.
Razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in najmanj v enem izmed sredstev javnega obveščanja.
Vsebina razpisa
3. člen
Javni razpis obvezno vsebuje naslednje elemente:
– ime in sedež pravne osebe, ki objavlja javni razpis,
– predmet razpisa in višina razpisanih sredstev,
– maksimalna višina sredstev financiranja posameznega projekta,
– pogoji za udeležbo na razpisu,
– finančni pogoji,
– zavarovanje posojil,
– kriteriji pri izbiri,
– vsebina vloge za prijavo na razpis,
– način in rok prijave,
– postopek pri izbiri vlog.
Predmet razpisa
4. člen
Predmet razpisa v skladu z zakonom o skladu je: kreditiranje, kapitalsko vlaganje in dajanje garancij za:
– proizvodnjo in trženje novih proizvodov in storitev na podlagi lastnega razvoja in novih tehnologij,
– prenos raziskovalno razvojnih rezultatov in invencij v gospodarsko izkoriščanje,
– ustanavljanje gospodarskih družb na osnovi novih lastnih proizvodov in tehnologij,
– povečanje kvalitete proizvodnje in njene konkurenčnosti, ki temelji na novi lastni tehnologiji in invencijah,
– subvencioniranje stroškov za pridobitev patentnega varstva pri Evropskem patentnem uradu.
Trajanje razpisa in način določanja višine razpisanih sredstev
5. člen
Javni razpis predstavlja vabilo za zbiranje ponudb vlog tistih interesentov, ki menijo, da ustrezajo pogojem razpisa.
Javni razpis je odprt do roka, ki ga je potrebno objaviti v razpisu, vendar najdlje do porabe namenskih sredstev. Ko so sredstva porabljena, sklad interesentom to pisno sporoči.
Skupni znesek razpisne vsote in maksimalne zneske financiranja posameznega projekta določi ob vsakem razpisu nadzorni svet. Višina zneskov financiranja je odvisna od skupne višine namenskih sredstev, ki jih ima sklad na razpolago in od dogovorjene stopnje razpršenosti tveganja. Vse denarne vrednosti v razpisu in v vlogah se prikazujejo v SIT.
Razpisni pogoji
6. člen
Glede razpisnih pogojev je potrebno v razpisu v skladu z zakonom objaviti naslednje osnovne formalne pogoje, ki jih mora prosilec obvezno izpolniti:
– pri javnem razpisu lahko sodelujejo tiste pravne osebe, ki so v večinski lasti državljanov Republike Slovenije, oziroma so v lasti javnih pravnih oseb,
– projekti morajo biti tehnično-tehnološke novitete, ki so rezultat domačega razvojno raziskovalnega dela oziroma inventivnosti,
– pri razpisu lahko sodelujejo majhna in srednja podjetja.
Na podlagi tretje alinee 4. člena tega pravilnika lahko pri javnem razpisu sodelujejo vse pravne osebe, ki se pojavljajo kot ustanovitelji novih gospodarskih družb, katere bodo ustrezale gornjim razpisnim pogojem.
Za samostojnega podjetnika posameznika se smiselno uporabljajo določbe tega pravilnika.
Način prijave
7. člen
Interesenti lahko oddajo vloge v zaprtih kuvertah osebno v tajništvu sklada ali jih pošljejo s priporočeno pošto na naslov:
TEHNOLOŠKO RAZVOJNI SKLAD Republike Slovenije d.o.o., Štefanova 15, 1000 LJUBLJANA.
Vsebina vloge za prijavo
8. člen
Vloga za prijavo v pisni obliki mora vsebovati:
– firmo in sedež prosilca,
– overjeno fotokopijo podatkov iz sodnega registra,
– matično številko in šifro dejavnosti,
– število zaposlenih,
– poreklo kapitala,
– podatke o zastopniku pravne osebe in obsegu pooblastil,
– naziv projekta,
– podatek, za katero obliko financiranja oziroma udeležbe sklada je prosilec zainteresiran,
– dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 6. člena tega pravilnika,
– poslovni načrt oziroma v zgodnejši fazi idejno zasnovo poslovnega načrta,
– za obstoječe gospodarske družbe bilanco uspeha in bilanco stanja za zadnje dve leti ter bilanco stanja za zadnji mesec pred oddajo vloge, BON 1 in BON 2,
– za samostojne podjetnike in obrtnike potrdilo o plačanih davkih,
– izjava o resničnosti in verodostojnosti podatkov ter prevzemanje odgovornosti v zvezi s tem.
Kadar gre za ustanavljanje novih gospodarskih družb v skladu s tretjo alineo 4. člena tega pravilnika, navede ustanovitelj v vlogi svoje podatke po prvi, drugi in tretji alinei tega člena, podatki o nazivu projekta in poslovnem načrtu oziroma njegovi idejni zasnovi pa se smiselno nanašajo na družbo, ki jo ustanovitelj želi ustanoviti.
Kadar da vlogo samostojni podjetnik posameznik, mora le-ta pridobiti status pravne osebe najkasneje do faze sklepanja pogodbe za koriščenje sredstev s skladom.
Postopek pri izbiri projektov razpisna komisija
9. člen
Najkasneje do dneva objave razpisa imenuje direktor sklada izmed strokovnih delavcev sklada razpisno komisijo, ki je odgovorna za izvedbo razpisa in za vsa opravila, ki jih določa ta pravilnik v zvezi s tem.
Komisija najprej ugotovi, katere izmed prejetih vlog ustrezajo formalnim pogojem iz 6. in 8. člena tega pravilnika.
Po kontroli formalnih kriterijev začne komisija s postopkom za ocenjevanje primernosti projekta za financi- ranje.
Kriteriji pri izbiri
10. člen
V postopku ocenjevanja projektov razpisna komisija izbere projekte za katere oceni, da bodo zagotavljali ekonomske rezultate, ki bodo nad povprečjem panoge ali podskupine določene panoge oziroma dejavnosti (glede na razpoložljive podatke). Stopnjo zahtevane nadpovprečne uspešnosti določi nadzorni svet na predlog direktorja sklada za posamezno koledarsko leto.
Poleg tega generalnega kriterija imajo prednost pri izbiri projekti še na osnovi naslednjih kriterijev:
– ker kažejo boljši odnos med pričakovanimi ekonomskimi razultati ter vlaganji in ocenjenim rizikom,
– ker zagotavljajo večjo zanesljivost vračanja vloženih sredstev,
– projekti, ki zagotavljajo proizvodnjo in trženje novih proizvodov in storitev, imajo prednost pred izboljšavami,
– kažejo na večjo tržno vrednost novega proizvoda oziroma tehnologije,
– omogočajo nastajanje novih gospodarskih subjektov iz raziskovalnih organizacij in tehnoloških centrov,
– zagotavljajo možnost uspešnega prenosa raziskovalno-razvojnih projektov v proizvodnjo,
– omogočajo dolgoročnejši razvoj in večjo konkurenčnost gospodarskega subjekta,
– v katere so vložena lokalna sredstva,
– imajo zagotovljen večji delež lastnih sredstev,
– so izvozno usmerjeni.
Način dela komisije
11. člen
Razpisna komisija deluje kontinuirano – stalno v roku, ko je razpis odprt.
Popolne vloge, ki prispejo na sklad prej, imajo pri obravnavi in odločanju prednost pred pozneje prispelimi popolnimi vlogami. Zaradi doslednega upoštevanja načela prioritete obravnavanja in odločanja o vlogah, ki so prispele pred drugimi, so vse popolne vloge označene z zaporednimi številkami.
12. člen
Vloge, ki niso v skladu s 6. in 8. členom tega pravilnika, zavrne razpisna komisija sklada brez nadaljne obravnave projekta. Preden vlogo dokončno zavrne, lahko razpisna komisija zahteva dopolnitev vloge in določi primeren rok za tako dopolnitev. Po odpravi pomanjkljivosti se šteje vloga kot popolna in se lahko označi z zaporedno številko.
Pri vlogah, ki izpolnjujejo formalne pogoje iz 6. in 8. člena pravilnika, razpisna komisija sklada opravi presojo projekta po kriterijih za izbiro projektov.
Če na osnovi kriterijev razpisna komisija presodi, da projekt ni primeren za finančno udeležbo sklada, sprejme razpisna komisija sklep, s katerim vlogo prosilca s kratko utemeljitvijo zavrne.
Pri pozitivni presoji sprejme razpisna komisija sklep, da je projekt primeren za finančno udeležbo sklada. V tem primeru je dolžna razpisna komisija v obrazložitvi sklepa utemeljiti razloge za finančno udeležbo sklada, predlagati obliko financiranja, znesek in pogoje finančne udeležbe.
Odločanje o financiranju projektov
13. člen
Dokončno odobravanje financiranja projektov, ki jih izbere razpisna komisija, poteka takole:
– financiranje projekta do 10 milijonov SIT lahko odobri direktor sklada, ki o tem obvesti nadzorni svet na prvi seji,
– financiranje projekta nad 10 milijonov SIT odobri nadzorni svet na svoji seji.
Kadar odobri financiranje nadzorni svet na svoji seji, je odločitev sprejeta, če zanjo glasuje več kot polovica prisotnih članov sveta.
Obveščanje o rezultatih razpisa
14. člen
Sklad s pisnim sklepom obvesti vse, ki so se s popolnim naslovom pisno prijavili na razpis o pozitivni rešitvi oziroma zavrnitvi njihove vloge.
Organ, ki je pristojen za odločanje o vlogi, je dolžan sprejeti sklep v 90 dnevih od prispetja popolne vloge na naslov sklada.
Rok za obvestilo o uspehu pri razpisu je osem dni po sprejemu sklepa pristojnega organa.
Varovanje poslovne tajnosti
15. člen
V primeru, da prosilec s svojo vlogo ni uspel, mu je sklad dolžan vrniti vso dokumentacijo, ki jo je priložil k osnovni vlogi.
Sklad čuva in hrani vse podatke in dokumentacijo, ki jo je dobil od prosilcev, kot poslovno tajnost.
II. POGOJI ZA UPORABO POSAMEZNIH OBLIK FINANCIRANJA
Kreditiranje
16. člen
Sklad kreditira odobrene projekte pod naslednjimi pogoji:
1. doba za odplačilo kredita znaša do 7 let,
2. moratorij na odplačevanje glavnice se lahko odobri za čas do dveh let od dneva koriščenja kredita,
3. višino obrestne mere določi nadzorni svet pred objavo javnega razpisa,
4. sklad lahko kreditira do 50% proračunskih sredstev posameznega projekta.
Provizija sklada
17. člen
Otvoritvena provizija sklada znaša 0,5% od zneska glavnice.
Provizija se zaračuna v enem znesku, ki ga posojilojemalec vplača v celoti pred začetkom koriščenja kredita oziroma se odračuna od zneska odobrenega kredita.
18. člen
Sklad je upravičen, da zaračuna posojilojemalcu upravljalsko provizijo v višini do 0,3% od zneska neodplačane glavnice. Upravljalska provizija se zaračunava vnaprej za vsako pričeto trimesečje. Provizija za prvi kvartal zapade v plačilo na dan (datum) prvega koriščenja kredita.
19. člen
Sklad je dolžan odobrene kredite ustrezno zavarovati. Zavarovanje kredita je možno z enim ali istočasno z večimi izmed naslednjih instrumentov:
– vpisom hipoteke na nepremičnine, pri čemer mora biti ocenjena vrednost nepremičnine najmanj l,5-krat večja od vsote najetega posojila,
– zastavo premičnega premoženja ali pravic intelektualne lastnine, pri čemer mora biti to ocenjeno najmanj 2-krat toliko kot znaša vsota najetega posojila,
– bianko akceptnimi nalogi in bianko menicami (3-5) s pooblastilom za izpolnitev, ki jih je v primeru vnovčitve koristnik dolžan nadomestiti z novimi – za zavarovanje do zneska 10,000.000 (deset milijonov) SIT.
Garancije sklada
20. člen
Sklad spodbuja tehnološki razvoj z dajanjem garancij sklada za najetje kreditov. Sklad daje garancijo za tiste projekte, ki ustrezajo pogojem iz 3. in 4. člena zakona o Tehnološko razvojnem skladu in jih kot take razpisna komisija pozitivno oceni na osnovi meril iz 9. člena tega pravilnika.
Sklad za vsako koledarsko leto z letnim planom določi obseg sredstev, ki so namenjena za dajanje garancij sklada.
Maksimalno višino zneska, do katerega se daje garancija sklada, določi za posamezno koledarsko leto nadzorni svet sklada.
Pogoji za pridobitev garancije
21. člen
Prosilec lahko dobi garancijo sklada pod pogojem, da ima sklenjeno kreditno pogodbo, za katero je potrebna garancija.
Odplačilna doba kredita v pogodbi ne sme biti daljša od 7 let.
Moratorij na odplačilo kredita ne sme biti v pogodbi določen na več kot eno leto.
Garancija je lahko izdana največ za 50% predračunskih sredstev predloženega programa.
Garancijska pogodba
22. člen
S prosilcem, ki mu sklad odobri garancijo, se sklene garancijska pogodba.
S pogodbo o dani garanciji se določi višina garancije sklada. Garancije sklada se ne daje za bančne obresti in druge stroške najetja kredita.
Glede otvoritvene provizije, upravljalske provizije in zavarovanja garancije veljajo smiselno določila 16., 17. in 18. člena tega pravilnika.
23. člen
Na osnovi sklenjene garancijske pogodbe s prosilcem lahko sklene sklad s kreditodajalcem pogodbo o vezavi sredstev sklada za čas trajanja garancije in pod pogoji določenimi z letno finančno politiko sklada.
V pogodbi se določi procent vezanih sredstev v razmerju do celotne vsote odobrenega kredita.
Sredstva sklada se vežejo brezobrestno, zgolj z zagotovljeno revalorizacijo, sporočajo pa se skladno z odplačili kreditojemalca.
Na tej osnovi kreditodajalec odobri kreditojemalcu kredit z nižjo obrestno mero.
Rezervni sklad
24. člen
Za zavarovanje rizikov pri izdanih garancijah bo sklad oblikoval svoj rezervi sklad v višini najmanj 30% izdanih garancij v obliki državnih vrednostnih papirjev.
Kapitalska udeležba
25. člen
Najkvalitetnejšo obliko sodelovanja sklada v posameznem projektu predstavlja kapitalska udeležba v gospodarskih družbah in zavodih.
V tem primeru sklad zagotovi svoj delež v osnovnem kapitalu družbe bodisi v fazi ustanovitve družbe, bodisi z naknadnim vstopom v družbo kot družbenik.
Udeležba sklada v kapitalu drugih družb je možna v primeru predhodno preverjene in iz ustanovitvenih aktov jasno razvidne lastniške strukture gospodarske družbe.
Ob upoštevanju zakonskih pogojev in v skladu z določili 12. člena tega pravilnika sprejme sklep o kapitalski udeležbi v drugih gospodarskih družbah direktor, oziroma nadzorni svet na osnovi predloga razpisne komisije sklada.
26. člen
Udeležba sklada v osnovnem kapitalu gospodarskih družb je primeren instrument spodbujanja in sofinanciranja zlasti v primerih, ko gre za:
– ustanavljanje novih družb, ki temeljijo na novih lastnih tehnologijah,
– udeležbo v poslovno inovacijskih centrih, tehnoloških parkih in razvojnih skladih,
– končno fazo razvoja do izdelave industrijskega prototipa, oziroma ničelne serije ter aktivnosti za pripravo proizvodnje in trženja,
– prenos zahtevnejših domačih tehnologij v gospodarsko koriščenje,
– pričakovane višje dobičke na vloženi kapital.
27. člen
Odločitev o kapitalskem vlaganju je poslovna odločitev razpisne komisije sklada.
28. člen
Sklad sodeluje v osnovnem kapitalu drugih gospodarskih družb tako, da predstavlja njegov vložek najmanj 10% v osnovnem kapitalu teh družb.
Pri kapitalski udeležbi sklad zagotovi svojo udeležbo pri upravljanju druge družbe sorazmerno s svojim deležem v osnovnem kapitalu te družbe.
Sklad sodeluje pri upravljanju družbe z namenom nadzora nad svojim vložkom, z namenom uresničevanja svoje dejavnosti v zvezi s spodbujanjem tehnološkega razvoja v kapitalsko povezani družbi, kot tudi z namenom ustvarjanja čim večjega dobička.
29. člen
Sklad lahko vloži v drugo gospodarsko družbo na osnovi posameznega projekta največ 10% kapitala sklada.
Sklad lahko na osnovi sklepa nadzornega sveta proda svoj poslovni delež, ki ga ima v drugi gospodarski družbi takrat, ko na osnovi ekonomskih kriterijev ugotovi, da je čas primeren za prodajo.
Izkupiček od prodanega poslovnega deleža povečuje osnovni kapital sklada.
30. člen
Sklad zagotovi v ustanovitvenih aktih družb, kamor vlaga svoj kapital, določbe, da brez glasov predstavnikov sklada kot družbenika ni mogoče spreminjati družbene pogodbe, kadar gre za:
– dokapitalizacijo družbe,
– zmanjšanje osnovnega kapitala družbe,
– združitev in preoblikovanje družbe in druge statusne spremembe,
– prodajo oziroma odtujitev tehnično tehnološkega znanja, ki je bilo v določeni obliki pogoj za vstop sklada v družbo.
31. člen
Na osnovi novega javnega razpisa in nove vloge lahko sklad financira projekte, ki jih je v preteklosti že financiral, če gre za širitev projektov, oziroma so za to podani drugi ekonomski razlogi.
Za zaščito svojih gospodarskih interesov lahko sklad odobri dodatna sredstva gospodarskim družbam, v katerih ima že vložena sredstva kot kredit ali kot vložek v osnovnem kapitalu.
Subvencioniranje stroškov za pridobitev patentnega varstva
32. člen
Sklad v sodelovanju z Uradom RS za intelektualno lastnino sofinancira del stroškov za pridobitev patentnega varstva pri Evropskem patentnem uradu.
Najvišja vsota sofinanciranja posamezne patentne prijave je 1,400.000 SIT. Prosilec mora zagotoviti 50% celotne vsote iz lastnih sredstev.
Vloga prosilca mora biti v skladu s pravilnikom o postopku za podelitev patenta (Uradni list RS, št. 49/93).
Vsebina in zagotavljanje podatkov poslovnega načrta
33. člen
Poslovni načrt je sestavni del vloge za sofinanciranje oziroma udeležbo sklada.
Sestavine, ki jih mora poslovni načrt obvezno vsebovati, so določene v 34. členu tega pravilnika.
Sklad lahko zahteva potrebno prilagoditev vsebine določenega poslovnega načrta z ozirom na specifičnosti projekta in z ozirom na obliko udeležbe sklada.
Pri poslovnem načrtu je potrebno navesti podatek, katera institucija oziroma posameznik ga je izdelal.
34. člen
Poslovni načrt mora obvezno vsebovati naslednja poglavja:
1. Povzetek poslovnega načrta
2. Opis tehnološke novitete ali invencije
3. Tržna analiza
4. Razvoj proizvoda /storitve in podjetja
5. Proizvodnja
6. Tržna strategija
7. Management, organizacija in lastnina
8. Finančne projekcije
9. Analiza kritičnih tveganj in problemov
10. Terminski plan
35. člen
Minimalna metodologija za pripravo poslovnega načrta je interesentom na razpolago v tajništvu sklada kot opomnik in pomoč pri pripravi poslovnih načrtov in njihovem metodološkem poenotenju.
III. SPREMLJANJE URESNIČEVANJA POGODB (PROJEKTOV) IN NJIHOVIH UČINKOV
36. člen
Sklad spremlja uresničevanje investicijskih načrtov na osnovi sklenjenih pogodb in v odvisnosti od oblike financiranja oziroma udeležbe sklada.
Kontrola sklada je upravno-pravna, tehnično-tehnološka in finančna.
Kontrola poteka praviloma v skladu z določili pogodbe med skladom in prosilcem. Poslovni načrt mora biti definiran kot priloga in kot sestavni del pogodbe.
Ne glede na določila posamezne pogodbe mora sklad najmanj enkrat v polletju preizkusiti izvajanje pogodbe po upravno-pravni, tehnično-tehnološki in finančni plati.
Kontrola kreditnih pogodb
37. člen
Sklad spremlja in kontrolira namensko porabo odobrenih sredstev na osnovi pridobljene dokumentacije, ki jo je dolžan zagotoviti kreditojemalec.
Najkasneje v roku treh mesecev po črpanju sredstev je koristnik dolžan predložiti dokumente o namenski porabi sredstev.
V primeru kreditiranja po tranšah je kreditojemalec dolžan dokumentirati namensko porabo kredita za vsako tranšo posebej in nato še za celotni znesek kredita.
38. člen
Kreditojemalec mora sklad brez odlašanja obvestiti o:
– vseh eventualnih odstopanjih od pogodbe,
– statusnih in drugih bistvenih organizacijskih in kadrovskih spremembah,
– spremembi zakonitega zastopnika,
– najetju novih kreditov.
Kontrola pri garancijah sklada
39. člen
Kadar sklad nastopa v vlogi garanta, se v pogodbi s kreditojemalcem opredeli njegova obveznost, da garantu posreduje podatke o namenski porabi kredita, o vračanju kredita in druge za garanta pomembne podatke o uresničevanju osnovne pogodbe med kreditodajalcem in kreditojemalcem.
Nadzor sklada pri ugotovljenih odstopanjih od projektov
40. člen
V primerih, ko sklad pri kontroli izvajanja projekta ugotovi odstopanja od pogodbe, o svojih ugotovitvah obvesti drugo pogodbeno stranko.
Druga pogodbena stranka je dolžna sodelovati s predstavniki sklada pri odpravi napak, oziroma pri sanaciji stanja na projektu.
Pomoč pri sanaciji projektov, ki jih financira sklad
41. člen
Kadar obe pogodbeni stranki ugotovita večje zastoje ali odstopanja pri realizaciji projekta, se lahko dogovorita za oblike strokovne pomoči in nadzora, ki jih zagotovi sklad.
V tem primeru se druga pogodbena stranka v pogodbi zaveže, da bo upoštevala predloge, navodila in druge rezultate strokovne pomoči sklada pri izvajanju oziroma sanaciji projekta.
Kadar gre za strokovno pomoč zunanjih strokovnjakov, gredo stroški za tako pomoč v breme projekta.
42. člen
Kadar je pri kontroli izvajanja projekta ugotovljeno, da bi zaradi pomanjkanja finančnih sredstev lahko nastala večja gospodarska škoda pri projektu, lahko direktor v mejah pooblastil, ki jih ima po ustanovitvenem aktu sklada, odobri dodatna sredstva kot kratkoročni premostitveni kredit.
43. člen
Določbe o dolžnosti posredovanja dokumentacije, nadzora sklada, dolžnosti sodelovanja pri odpravi napak in zastojev ter upoštevanja predlogov, navodil in strokovne pomoči, se smiselno uporabljajo tudi pri kapitalskih vlaganjih sklada.
44. člen
Sklad lahko odstopi od kreditiranja projekta in zahteva vračilo vloženih sredstev ali primerno odškodnino v primerih, ko:
– je ugotovljena nenamenska poraba kredita,
– so ugotovljene druge nepravilnosti pri porabi kredita,
– so ugotovljena odstopanja od sprejetih pogodbenih obveznosti,
– pride do statusnih sprememb kreditojemalca, ki niso bile prej usklajene s skladom,
– se bistveno poslabša finančna in likvidnostna situacija kreditojemalca,
– koristnik ne upošteva ugotovitev, navodil in drugih rezultatov dogovorjene strokovne pomoči sklada.
Namesto odstopa sklada od pogodbe se lahko ugotovljene pomanjkljivosti na novo uredijo z ustrezno prenovo oziroma dopolnitvijo pogodbe.
Smiselno veljajo določila tega člena tudi pri garancijskih pogodbah.
45. člen
Pravilnik je veljaven z dnem, ko ga sprejme skupščina sklada z večino glasov prisotnih članov.
Ljubljana, dne 9. aprila 1996.
Predsednik
Tehnološkega razvojnega sklada
Republike Slovenije
Matej Penca l. r.
