Na podlagi 21. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95), 97. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št.32/93), 9. člena zakona o notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 28/80, 38/88, 27/89 in Uradni list RS, št. 8/90 in 19/91), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93 in 66/93) in 23. člena statuta Občine Kuzma (Uradni list RS, št. 53/95) je Občinski svet občine Kuzma na seji dne 11. aprila 1997 sprejel

S tem odlokom se določijo organiziranost, pristojnosti in naloge komunalnega redarstva v Občini Kuzma.

Komunalno redarstvo obsega nadzor nad izvajanjem določil odlokov in drugih predpisov Občine Kuzma, ki urejajo naslednja področja:
– javni red in mir,
– varstvo okolja,
– urejenost in čistoča naselij,
– javne poti in druge prometne površine,
– odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda,
– ravnanje s komunalnimi odpadki,
– nameščanje reklam in plakatiranje,
– čiščenje vseh neobdelanih in zaraslih površin,
– vodne vire, potoke in jarke,
– urejenost, vzdrževanje in varovanje javnih površin,
– pokopališki red,
– zimska služba,
– izobešanje zastav,
– druge zadeve, določene z občinskimi in drugimi predpisi.

Službo komunalnega redarstva na območju Občine Kuzma, opravlja komunalni redar.

Komunalni redar je pooblaščena uradna oseba, ki mora imeti službeno izkaznico, ki ga pooblašča za izvajanje nadzora in je lahko uniformirana.
Delo komunalnega redarstva se lahko opravlja kot redno delovno razmerje ali kot priložnostna storitev.

Komunalni redar ima pri izvajanju nadzora, kadar ugotovi kršitev predpisa, pravico in dolžnost:
1. legitimirati kršitelja in priče,
2. mandatno kaznovati in predlagati izterjavo izrečene mandatne kazni,
3. izdati plačilni nalog,
4. predlagati uvedbo postopka o prekršku, s področja kršenja občinskih predpisov, ki so v njegovi pristojnosti,
5. dajati ustne in pisne predloge in opozorila za odpravo ugotovljenih nepravilnosti,
6. posredovati ustrezne podatke o kršilcih pristojnemu organu, kadar meni, da je potrebno sprejeti ukrepe, za katere sam ni pristojen (predlaga uvedbo postopka zaradi prekrška),
7. nuditi različne oblike pomoči.

Fizične in pravne osebe so dolžne pooblaščeni osebi:
– omogočiti nemoteno izvrševanje komunalnega nadzora,
– posredovati vse potrebne podatke in pojasnila v zvezi z opravljanjem nadzora in
– omogočiti vstop do objektov ter dostop do naprav, ki jih le-ta nadzira.

V primeru, da kršitelj ne izvrši naloženega ukrepa ali ga ne izvrši popolnoma ali v predpisanem roku, lahko pooblaščena oseba določi, da izvrši predpisan ukrep za to pooblaščeni izvajalec na kršiteljeve stroške.
Pooblaščena oseba lahko zahteva pri svojem delu pomoč organov za notranje zadeve in drugih inštitucij, kadar je to potrebno zaradi opravljanja njegovega dela, oziroma zaradi lastne varnosti ali zaradi vzpostavitve reda.

Z denarno kaznijo od 2.000 SIT do 5.000 SIT se kaznuje za prekršek:
– kdor se na zahtevo komunalnega redarja ne legitimira,
– kdor ne posreduje potrebnih obvestil redarju,
– kdor se nedostojno vede do redarja ali oseb, ki so udeležene v postopku,
– kdor prepreči redarju izvrševanje uradne naloge ali ga pri tem ovira,
– kdor onemogoča ali ovira opravljanje nalog iz pristojnosti komunalnega redarstva ali odklanja posredovanje podatkov, pojasnil in drugih potrebnih dokazil za razjasnitev določene kršitve,
Za kršitve iz prvega odstavka tega člena se z denarno kaznijo do 50.000 SIT kaznuje pravna oseba, z denarno kaznijo do 25.000 SIT pa njena odgovorna oseba.

Če gre za prekrške, za katere je z odlokom predpisana samo denarna kazen v določenem znesku, izterja komunalni redar znesek denarne kazni od tistega, ki ga je zalotil pri prekršku, takoj na kraju prekrška.
Ni dovoljeno izterjati takoj na kraju prekrška denarno kazen za več prekrškov, storjenih v steku.
Za prekršek, ki ga je storil mladoletnik, se ne sme izterjati denarna kazen takoj na kraju prekrška.
O plačani denarni kazni se izda potrdilo. Če storilec denarne kazni ne plača, mu izda pooblaščena oseba plačilni nalog (položnico).
Zoper izrek o izterjanju denarne kazni takoj na kraju prekrška ni pritožbe.
Storilec, ki denarne kazni ne plača takoj na kraju prekrška, je dolžan denarno kazen plačati v roku osmih dni ali v tem roku ugovarjati pri organu, katerega uradna oseba je izrekla kazen. Storilcu, ki mu ni bilo mogoče takoj izreči kazni, se pošlje obvestilo o prekršku in plačilni nalog; tudi v tem primeru lahko kazen plača ali vloži ugovor v istem roku.
Ugovor se poda ustno ali pismeno priporočeno po pošti. Ugovor pošlje organ skupaj s predlogom za uvedbo postopka o prekršku in s plačilnim nalogom, izdanim takoj na kraju prekrška, pristojnemu organu za postopek o prekršku.
Za ta prekršek sme izreči organ, ki je pristojen za postopek o prekršku, večje denarne kazni, kot se sme izterjati takoj na kraju prekrška.
Če se denarna kazen ne izterja takoj na kraju prekrška, ali če je tisti, ki je storil prekršek, ne plača v določenem roku, pa ni vložil ugovora, se pošlje plačilni nalog v izvršitev organu, ki je pristojen za izterjavo davkov.
Organ iz prejšnjega odstavka tega člena pred prisilno izterjavo ni dolžan zavezancu poslati pismenega opomina.
Komunalni redar mora vsaka dva meseca, Občinskemu svetu občine Kuzma, podati pismeno poročilo o izvajanju komunalnega redarstva.
Nadzor nad zakonitostjo in strokovnostjo izvajanja komunalnega redarstva opravljata župan in občinska uprava Občine Kuzma, ki morata poročati občinskemu svetu o uspešnosti komunalnega redarstva.
Kršitve dolžnosti komunalnega redarja se sankcionirajo v pravilniku o disciplinskih prestopkih.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Kuzma, 11. aprila 1997.