Na podlagi 37. člena zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94), 6. člena zakona o gasilstvu (Uradni list RS, št. 71/93), uredbe o merilih za organiziranje, opremljanje in usposabljanje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč (Uradni list RS, št. 18/96) ter prve alinee 1. točke 9. in 15. člena statuta Občine Litija (Uradni list RS, št. 41/95, 70/95 in 6/96) je Občinski svet občine Litija na 29. seji dne 25. 3. 1997 sprejel

S tem odlokom se v skladu z enotnimi temelji organizacije in delovanja sistema zaščite in reševanja v Republiki Sloveniji za območje Občine Litija (v nadaljnjem besedilu: občina) natančneje določa:
– ustanavljanje, organiziranje in delovanje štaba, enot in služb civilne zaščite ter drugih sil zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah ter v vojni,
– enotnost usmerjanja in vodenja vseh struktur, ki sodelujejo pri izvajanju nalog zaščite in reševanja,
– organizacija odkrivanja, spremljanja in obveščanja o nevarnosti.
Druge naloge iz področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se izvajajo na podlagi zakona, enotnih temeljev in zasnove v sistemu zaščite in reševanja v Republiki Sloveniji ter ustreznih podzakonskih aktov.

Občina ureja in izvaja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami na svojem območju v skladu z zakonom.
Pristojnosti občine so:
– spremljanje nevarnosti, obveščanje in alarmiranje prebivalstva o pretečih nevarnostih,
– organiziranje in vzdrževanje sredstev za alarmiranje v skladu z enotnim sistemom zvez,
– načrtovanje in izvajanje zaščitnih ukrepov,
– izdelava ocene ogroženosti ter načrtov zaščite in reševanja,
– organiziranje, razvijanje in vodenje osebne in vzajemne zaščite,
– organiziranje in opremljanje organov, enot in štabov civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini,
– zagotavljanje nujnih sredstev za začasno nastanitev v primeru naravnih in drugih nesreč,
– izvajanje programov usposabljanj občinskega pomena,
– organiziranje in vodenje zaščite, reševanja in pomoči na območju občine,
– usklajevanje načrtov in drugih priprav za zaščito, reševanje in pomoč s sosednjimi občinami,
– odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč.

Naravne in druge nesreče, zaradi katerih se v občini aktivirajo sile za zaščito in reševanje so: potres, poplave, plazovi, tehnološke nesreče, nesreče z nevarnimi snovmi, neurja, požari, večje prometne nesreče, epidemije, suše in izpad komunalne infrastrukture, kolikor redne službe in podjetja niso zmožni sami obvladovati nesreče ali nezgode.
V celoti se sile za zaščito in reševanje aktivirajo v vojni.

Osebna in vzajemna zaščita obsega ukrepe in postopke za neposredno osebno, vzajemno zaščito, prvo pomoč, reševanje ljudi, materialnih in drugih dobrin v stanovanjskih hišah, poslovnih stavbah, na javnih mestih ter drugih delovnih in bivalnih okoljih.
V stanovanjskih hišah in stanovanjskem okolju izvajajo ukrepe za zaščito in reševanje po načelih osebne in vzajemne zaščite vsi stanovalci. Njihovo delovanje usmerja krajevno pristojen štab za civilno zaščito, vodja intervencij gasilske ali druge reševalne službe, ki izvaja zaščito in reševanje na prizadetem območju ali poverjenik civilne zaščite.
V delovnem okolju izvajajo ukrepe zaščite in reševanja po načelu osebne in vzajemne zaščite vsi zaposleni. Njihovo delovanje usmerja vodstvo podjetja, štab civilne zaščite ali poverjenik civilne zaščite.
Občani izvajajo v okviru osebne in vzajemne zaščite, ki obsega samozaščito, samopomoč in vzajemno pomoč, naslednje aktivnosti:
– organizirajo in izvajajo ukrepe za preprečevanje nesreč oziroma zmanjšanje njihovih posledic;
– vzdržujejo objekte ter naprave za zaščito in reševanje (zaklonišča, zaklonilnike, druge prostore);
– nabavljajo ustrezna sredstva za osebno zaščito in prvo pomoč.

Na podlagi ocen ogroženosti se v občini načrtujejo in izvajajo naslednje naloge zaščite, reševanja in pomoči:
– prva medicinska pomoč,
– pomoč ogroženim in prizadetim prebivalcem (evakuacija in drugo),
– gašenje in reševanje ob požarih,
– reševanje iz ruševin, potres in zemeljski plazovi,
– reševanje ob poplavah in drugih vremenskih ujmah,
– reševanje ob velikih prometnih nesrečah,
– izvajanje radiološke, kemične in biološke zaščite,
– reševanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi ter ob drugih ekoloških nesrečah,
– reševanje ob vojaških napadih in drugih oblikah množičnega nasilja in
– zagotavljanje osnovnih pogojev življenja.
Naloge, naštete v prejšnjem odstavku, obsegajo:
– aktivnosti za preprečevanje oziroma zmanjšanje ogroženosti,
– organizacijske, materialne in kadrovske priprave za izvajanje nalog zaščite in reševanja ter
– aktivnosti za odpravljanje posledic nesreč.
V miru izvajajo naloge za zaščito in reševanje podjetja, zavodi in druge organizacije, katerih dejavnost je pomembna za zaščito in reševanje. Štabi, enote in službe civilne zaščite se aktivirajo v primeru večjih naravnih in drugih nesreč.

Naloge iz prejšnjega člena izvajajo:
– enote civilne zaščite,
– gospodarske družbe, podjetja, zavodi in druge organizacije,
– enote in službe društev.

Civilno zaščito v občini sestavljajo poveljnik civilne zaščite, občinski štab civilne zaščite, mestni štab civilne zaščite, poverjeniki civilne zaščite v krajevnih skupnostih, gospodarskih družbah, podjetjih, zavodih in drugih organizacijah ter enote in službe civilne zaščite.
Na območju občine se ustanovijo naslednje enote civilne zaščite:
– enote za prvo pomoč,
– enote za tehnično reševanje,
– enote za radiološko, kemično in biološko zaščito ter
– službe za podporo.
V vseh krajevnih skupnostih, razen v mestni skupnosti, se imenuje poverjenike civilne zaščite.

Gospodarske družbe, podjetja, zavodi in druge organizacije, ki jih določi župan, glede na stopnjo ogroženosti in dejavnost ustanovijo ustrezne enote in službe civilne zaščite.
Gospodarske družbe, podjetja, zavodi in druge organizacije poleg svojih nalog zaščite, reševanja in pomoči, opravljajo te naloge tudi za potrebe občine, če jih v skladu z zakonom za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči določi župan s sklepom.

V občini opravljajo naloge zaščite in reševanja naslednja društva:
– prostovoljna gasilska društva, za organiziranje operativnih gasilskih enot,
– območna organizacija Rdečega križa, za zbiranje in nudenje materialne pomoči za ogroženo in prizadeto prebivalstvo, za nudenje prve medicinske pomoči in socialne pomoči ter za organizacijo poizvedovalne službe za primer večjih naravnih nesreč in vojne,
– radio klub, za organizacijo in vzpostavitev zvez v primeru večjih nesreč,
– Rafting klub “Vidra”, za reševanje na vodi in iz vode,
– Taborniško društvo “Rod grajskih duhov”, za sodelovanje pri razmestitvi ogroženega in prizadetega prebivalstva,
– Zveza slovenskih katoliških skavtov in skavtinj – steg Litija, za sodelovanje pri razmestitvi ogroženega in prizadetega prebivalstva ter nudenje pomoči le-tem.
Pogodbe o izvajanju nalog zaščite in reševanja med naštetimi v prejšnjem odstavku in občino podpišeta odgovorna oziroma pooblaščena oseba društva (predsednik društva) in župan občine.
Župan lahko v primeru potrebe pridobi tudi druga podjetja, organizacije in posameznike, ki so potrebni za izvajanje dejavnosti pomembne za zaščito in reševanje v primeru naravnih in drugih nesreč.

Enote civilne zaščite so v občini posebej organizirane in opremljene ter usposobljene sile, namenjene za zaščito in reševanje prebivalstva, materialnih in drugih dobrin ob naravnih in drugih večjih nesrečah ter nevarnostih.
Enote civilne zaščite se organizirajo v vseh krajevnih in mestni skupnosti ter v tistih gospodarskih družbah, podjetjih in zavodih, ki zaposlujejo na enotnem delovnem prostoru (na isti lokaciji) več kot 100 delavcev oziroma tista, ki jih s sklepom določi župan na predlog občinskega štaba civilne zaščite.
Enote civilne zaščite lahko organizirajo podjetja, zavodi in druge organizacije tudi po lastni odločitvi.
Enote civilne zaščite so splošne in specializirane.
Splošne enote civilne zaščite organizirajo za izvajanje manj zahtevnih nalog zaščite in reševanja gospodarske družbe, podjetja, zavodi in druge organizacije ter občina, ki na svojem območju nima gasilskega društva oziroma, če ti sestavi niso zadostni.
Specializirane enote civilne zaščite organizirajo za izvajanje posameznih zahtevnejših nalog zaščite in reševanja gospodarske družbe, večja podjetja, zavodi in druge organizacije, ter občina na podlagi ocene ogroženosti.

Za operativno strokovno vodenje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, se na območju občine imenuje:
– občinski štab civilne zaščite,
– mestni štab civilne zaščite in
– štabe v gospodarskih družbah, podjetjih in zavodih.
Občinski in mestni štab civilne zaščite imenuje s svojim sklepom župan.
Štab civilne zaščite v gospodarski družbi, podjetju ali zavodu imenuje organ upravljanja (direktor).
V krajevni skupnosti: Dole pri Litiji, Gabrovka, Hotič, Javorje, Jevnica, Jablaniška dolina, Konjščica, Kresnice, Polšnik, Primskovo, Ribče, Sava pri Litiji, Šmartno pri Litiji, Štangarske Poljane, Vače, Velika Štanga, Vintarjevec in Velika Kostrevnica se imenuje poverjenike za civilno zaščito.
Poverjenike in njihove namestnike, na predlog občinskega štaba civilne zaščite, imenuje s svojim sklepom župan.

V stanovanjskih stavbah z nad 300 stanovalci in delih naselij, ki so zaokrožena celota z do 1000 prebivalci in v poslovno-stanovanjskih objektih, kjer prebiva več kot 200 oseb se imenuje poverjenike civilne zaščite.
Za vzdrževanje zaklonišč, formiranje reševalnih skupin in odpravljanje posledic nesreč so odgovorni lastniki prostorov (stanovanjskih blokov), njihovi upravljalci in poverjeniki civilne zaščite.
Za opravljanje nalog iz prvega odstavka tega člena, na predlog strokovne službe, župan s svojim sklepom imenuje poverjenike civilne zaščite.

Operativne gasilske enote prostovoljnih gasilskih društev opravljajo dejavnosti oziroma naloge zaščite in reševanja v skladu z zakonom in uredbo Vlade Republike Slovenije o merilih za organiziranje, opremljanje in usposabljanje sil za zaščito in reševanje.
Sestav in število operativnih gasilskih enot na območju občine s sklepom določi župan na predlog občinskega štaba civilne zaščite, ki predhodno pridobi mnenje poveljstva Gasilske zveze Litija.
Enote se popolnjujejo iz članstva prostovoljnih gasilskih društev, ki so ustrezno usposobljeni za opravljanje nalog operativne gasilske enote.

Za odkrivanje, spremljanje in obveščanje prebivalstva, gospodarskih družb, podjetij, zavodov ter drugih organizacij in organov, o nevarnostih naravnih in drugih nesreč, se v občini organizira sistem za opazovanje in obveščanje.
Sistem za opazovanje in obveščanje sestavljajo: opazovalno omrežje, informacijska podpora ter center za obveščanje in alarmiranje (v nadaljnjem besedilu: center za obveščanje).

Center za obveščanje v občini, ki ima položaj območnega centra, se organizacijsko, materialno in kadrovsko usposobi za delovanje v primeru večje naravne ali druge nesreče.
Regijski center za obveščanje Ljubljana, ki pokriva tudi območje Občine Litija, deluje neprekinjeno 24 ur dnevno.

Usposabljanje pripadnikov civilne zaščite se v občini izvaja po programih, ki zagotavljajo temeljno in dopolnilno usposabljanje oziroma po programih, ki jih predpiše Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
Dopolnilno usposabljanje pripadnikov civilne zaščite se praviloma izvaja v obliki praktičnih vaj.

Pripadniku civilne zaščite se na njegovo prošnjo odloži usposabljanje ali posamezna vaja:
– če se zaradi bolezni ali poškodbe ni sposoben udeležiti usposabljanja ali vaje,
– če je ob pozivu k usposabljanju na šolanju in če ima med usposabljanjem izpit, kolokvij ali obvezne vaje,
– če neguje člana gospodinjstva, ki je hudo bolan,
– če je po vročitvi poziva nastal smrtni primer v družini ali gospodinjstvu, oziroma zaradi drugih zasebnih razlogov, zaradi katerih bi pripadnik zašel v težak položaj, če bi šel na usposabljanje.
Prošnjo za odložitev usposabljanja ali vaje je potrebno vložiti pri Upravi za obrambo Ljubljana, izpostavi Litija, v osmih dneh po prejemu poziva.

Ob hudih naravnih in drugih nesrečah lahko župan ali poveljnik občinskega štaba civilne zaščite, v skladu s pogoji in situacijo odredi aktiviranje:
– občanov ter njihovih sredstev,
– delavcev in sredstev podjetij, zavodov ter
– drugih organizacij, štabov in enot civilne zaščite na območju občine.
Aktivnosti se vodijo in izvajajo v skladu z načrti zaščite in reševanja občine.

Za sodelovanje pri zaščiti in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah in za škodo, ki jo pri tem utrpijo, aktiviranci iz prejšnjega člena, imajo le-ti pravico do povračila dejanskih stroškov in dejanske škode.
Občani oziroma delavci imajo pravico do brezplačne prehrane, če najmanj 4 ure neprekinjeno sodelujejo v akciji zaščite in reševanja.
Povračilo oziroma odškodnina občanom in delavcem ter lastnikom sredstev iz prejšnjega člena gre v breme proračuna občine.
V primeru tehnoloških, prometnih in drugih nesreč gre povračilo v breme gospodarske družbe, podjetja, zavoda ali druge organizacije, tudi posameznika, ki je s svojim ravnanjem povzročil nastanek nesreče.

Občinski svet, kot najvišji organ odločanja v občini, ima naslednje naloge:
– sprejema program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, za obdobje najmanj 5 let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požarom,
– sprejema letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, katerega sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požarom,
– sprejema odloke, pravilnike in odredbe s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, s katerimi se določa tudi dejavnost varstva pred požarom, ki se opravlja kot javna služba,
– v proračunu občine zagotavlja sredstva za financiranje gasilske javne službe ter drugih nalog vartsva pred naravnimi in drugimi nesrečami (civilna zaščita ter organizacije, ki opravljajo dejavnosti oziroma naloge zaščite in reševanja),
– odloča o zagotovitvi sredstev za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– nadzira uresničevanje programa in načrta varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter namensko uporabo sredstev za financiranje nalog na področju zaščite in reševanja.

Župan ima na področju zaščite in reševanja naslednje naloge:
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– sprejme načrt zaščite in reševanja,
– določi izvajalce nalog na področju zaščite in reševanja,
– skrbi za izvajanje ukrepov oziroma nalog za preprečitev in zmanjšanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– zahteva pomoč pri zaščiti in reševanju ter zagotav-ljanju osnovnih pogojev za življenje,
– vodi zaščito, reševanje in pomoč ter odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– skrbi za obveščanje prebivalcev o nevarnostih, stanju varstva in sprejetih zaščitnih ukrepih,
– predlaga razporeditev občanov na dolžnost v civilno zaščito ter uresničevanje materialnih dolžnosti,
– določi gospodarske družbe, podjetja, zavode in druge organizacije na območju občine, ki s svojo dejavnostjo ogrožajo delavce in okoliško prebivalstvo, da morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,
– odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev na območju občine zaradi naravne ali druge nesreče,
– odredi, da morajo lastniki ali uporabniki stanovanjskih in drugih objektov sprejeti v začasno bivanje evakuirane in ogrožene osebe,
– ugotavlja in razglaša povečano požarno ogroženost na območju občine ter predpiše posebne ukrepe za varstvo pred požarom.

Operativno in strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč se organizira in izvaja kot enoten sistem.
Vodenje iz prejšnjega odstavka izvajajo poveljniki civilne zaščite, štabi civilne zaščite, poverjeniki za civilno zaščito in poveljniki oziroma vodje operativnih enot društev, ki izvajajo določene naloge na področju zaščite in reševanja.
Poveljniki, poverjenki in vodje enot, iz prejšnjega odstavka, ki imajo pooblastila za vodenje nalog zaščite in reševanja, morajo naloge izvrševati v skladu z zakoni in pravili stroke. Za svoje delo odgovarjajo nadrejenim oziroma županu.
Poveljnik občinskega štaba civilne zaščite lahko za vodenje posameznih intervencij določi vodjo intervencije.

Občinski štab civilne zaščite ima naslednje naloge:
– vodi enote, službe in druge sile, ki sodelujejo v zaščiti in reševanju,
– uveljavlja zaščitne in druge nujne ukrepe ter nadzira izvajanje,
– odloča o uporabi sil in sredstev,
– usklajuje pomoč in dejavnost za zaščito in reševanje pri odpravi posledic,
– pripravlja predloge odločitev s področja zaščite, reševanja in pomoči za občinski svet in župana.
Delo štaba vodi poveljnik, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. Štab ima določeno število članov, ki se imenujejo iz vrst strokovnjakov ter predstavnikov tistih organov, služb in organizacij, ki sodelujejo pri zaščiti, reševanju in pomoči na območju občine. Poveljnika, njegovega namestnika in člane občinskega štaba civilne zaščite imenuje župan, na predlog pristojne strokovne službe Občine Litija.

Poverjenik civilne zaščite ima naslednje naloge:
– vzpodbuja opremljanje prebivalcev (stanovalcev, delavcev) z osebno in skupno zaščitno opremo ter usposabljanje za izvajanje osebne in vzajemne zaščite,
– skrbi za organizacijo in izvajanje preventivnih ter drugih ukrepov za zaščito ljudi in premoženja,
– sodeluje pri organiziranju in formiranju potrebnih ekip za zaščito in reševanje v okolju, v katerem biva (krajevna skupnost) oziroma dela (podjetje),
– nadzoruje redno vzdrževanje zaklonišč (prostorov, objektov) in naprav ter opozarja pristojne na vzdrževanje (upravnika, direktorja podjetja, zavoda ali druge organizacije in strokovno službo v lokalni skupnosti),
– skrbi za brezhibnost sredstev in opreme (RBK zaščite, opreme za gašenje požara in reševanje iz ruševin, prve medicinske pomoči ter vseh drugih sredstev, ki se nahajajo v objektih in okolju, za katere je zadolžen),
– spremlja in opozarja prebivalce, stanovalce oziroma delavce v bivalnem in delovnem okolju na vse preteče nevarnosti, ki bi lahko ogrozile njihovo varnost in premoženje (požar, potres, poplava, eksplozija…),
– spremlja nevarnosti in organizira priprave za zaščito in reševanje v krajevni oziroma mestni skupnosti, podjetju, zavodu ali drugi organizaciji oziroma stanovanjskem objektu,
– ugotavlja stanje in posledice ter o tem obvešča predpostavljene organe, službe in nadrejeni štab za civilno zaščito ter
– sodeluje z vodstvi reševalnih služb in ekip pri vodenju ter izvajanju zaščite in reševanja.

Prostovoljce pri opravljanju nalog vodijo njihovi vodje v skladu z odločitvami in usmeritvami poveljnika občinskega štaba civilne zaščite. Njihovo vodenje mora biti podrejeno splošnim načelom vodenja sil za zaščito, reševanje in pomoč.
Osebe, ki prostovoljno sodelujejo v civilni zaščiti imajo pravice in dolžnosti kot drugi pripadniki civilne zaščite.

Strokovna, administrativna in tehnična opravila na področju zaščite in reševanja iz pristojnosti lokalne skupnosti – občine izvaja strokovna služba v občinski upravi.

Za neizvajanje določil tega odloka se uporabljajo kazenske določbe zakonov s področja zaščite, reševanja in pomoči, veljavnih na območju Republike Slovenije.

Pristojna strokovna služba občine, gospodarske družbe, podjetja, zavoda in druge organizacije (društva), ki v občini izvajajo naloge zaščite in reševanja, morajo v roku 60 dni od uveljavitve tega odloka uskladiti sedanjo organiziranost zaščite in reševanja z določili tega odloka.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati sklep o organiziranju civilne zaščite (Izvršni svet SO Litija, št. 855/8-93, z dne 14. 10. 1993), sklep o ustanavljanju in organiziranju enot za prvo pomoč civilne zaščite (Izvršni svet SO Litija, št. 854/10-93, z dne 24. 6. 1993), sklep o določitvi podjetij, zavodov in drugih organizacij, ki organizirajo civilno zaščito v Občini Litija (Izvršni svet SO Litija, št. 855/6-93, z dne 30. 9. 1993) in sklep o ustanovitvi občinskih enot in služb civilne zaščite v Občini Litija (Izvršni svet SO Litija, št. 854-4/94 z dne 8. 7. 1994).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.