Na podlagi 36. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95) in 30. člena statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 50/95) je Občinski svet občine Trebnje na 23. seji dne 26. 3. 1997 sprejel
P O S L O V N I K
Občinskega sveta občine Trebnje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta poslovnik določa organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov sveta (v nadaljevanju: svetniki).
2. člen
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje organov občinskega sveta (v nadaljevanju: organi) in njihovih članov.
Način dela organov se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi s poslovniki organov sveta.
3. člen
Občinski svet in njegovi organi poslujejo v slovenskem jeziku.
4. člen
Delo sveta in njegovih organov je javno. Javnost dela se lahko omeji ali izključi samo, če je zaradi obravnavanja zaupnih dokumentov oziroma materialov tako predpisano z zakonom, iz drugih razlogov če tako sklene občinski svet, da je zaradi posebnih okoliščin v javnem interesu potrebno izključiti javnost.
Svet določi, katera gradiva so zaupne narave.
Gradivo zaupne narave mora biti označeno s stopnjo zaupnosti.
Vabljeni ima pravico razpravljati le v svoji točki, nevabljeni pa nimajo pravice razpravljati na seji sveta.
5. člen
Svet dela na rednih in izrednih sejah.
Svet ima redne seje praviloma enkrat na mesec.
6. člen
Svet predstavlja predsednik sveta, organe sveta pa predsednik organa.
7. člen
Svet ima svoj pečat. Uporablja pečat občine, ki je dopolnjen z nazivom “Občinski svet”.
Pečat sveta se uporablja na vabilih za seje sveta, na dopisih sveta in na drugih aktih sveta in občine, ki jih podpisuje predsednik sveta.
Pečat sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi organi sveta in nadzorni odbor.
Pečat sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo sekretar občinskega sveta.
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA
8. člen
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče predsednik sveta preteklega mandata najkasneje 20 dni po izvolitvi svetnikov. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik občinske volilne komisije.
Zaradi priprave na prvo sejo skliče predsednik sveta preteklega mandata nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni svetniki.
9. člen
Do izvolitve predsednika sveta vodi prvo sejo sveta najstarejši svetnik.
Na prvi seji imenuje svet izmed svetnikov na predlog najmanj petine svetnikov, komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja se predloži poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev, potrdila o izvolitvi članov sveta in župana ter morebitne pritožbe kandidatov ali predstavnikov kandidatur oziroma list kandidatov.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima predsednika in šest članov.
10. člen
Mandate članov sveta in župana potrdi svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, potem ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter o vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov ali predstavnikov kandidatur oziroma list kandidatov.
Svet skupaj odloči o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej.
Član sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata.
Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma liste kandidatov.
Svet se konstituira, ko je potrjen mandat večini svetnikov. S tem preneha tudi mandat prejšnjega sveta.
11. člen
Po potrditvi mandatov občinski svet izvoli predsednika in podpredsednika sveta.
Kandidate za predsednika in podpredsednika lahko predlaga vsak svetnik s podporo najmanj petih članov, ki pridobijo njegovo soglasje.
Posamezen svetnik lahko podpre samo en predlog kandidata za predsednika sveta.
Za predsednika sveta je izvoljen tisti kandidat, ki je dobil večino glasov vseh članov sveta.
Če dva kandidata ali več dobita enako število glasov, se po tem, kateri kandidat gre v drugi krog, ponovi glasovanje med njimi.
Če tudi po tem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine glasov, o kandidatu za drugi krog glasovanja, odloči žreb.
Če nihče izmed predlaganih kandidatov ne dobi zadostnega števila glasov, se opravi drugi krog glasovanja med kandidatoma, ki sta dobila največ glasov.
V drugem krogu glasovanja je izvoljen kandidat, ki je dobil večino glasov vseh članov sveta.
Če nihče izmed predlaganih kandidatov tudi po drugem krogu glasovanja ne dobi zadostnega števila glasov, se postopek predlaganja kandidatov ponovi na naslednji seji sveta, ki mora biti sklicana najkasneje v osmih dneh.
V takšnem primeru skliče naslednjo sejo predsedujoči na prvi seji.
12. člen
Postopek razrešitve predsednika in podpredsednika sveta je smiselno enak, kot pri izvolitvi.
Predlog za razrešitev mora biti pisen z obrazložitvijo in predložen predsedniku sveta.
Predsednik sveta mora najkasneje v tridesetih dneh sklicati sejo, na kateri svetniki najprej odločijo, ali naj se začne postopek za razrešitev.
Če je odločitev sprejeta, se začne postopek za razrešitev v smislu 24. člena statuta Občine Trebnje. Predsednik sveta je razrešen z izvolitvijo novega predsednika.
13. člen
Predsednik in podpredsednik sveta lahko odstopita. Funkcija predsednika in podpredsednika preneha z dnem, ko to na svoji seji ugotovi svet.
14. člen
Občinski svet praviloma v 30 dneh po konstituiranju imenuje nadzorni odbor, občinsko volilno komisijo, komisijo za pripravo statuta in poslovnika, odbore in komisije in na predlog predsednika sveta izvoli sekretarja občinskega sveta.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI SVETNIKOV
1. Splošne določbe
15. člen
Svetniki imajo pravice in dolžnosti, določene z zakonom, statutom in tem poslovnikom.
16. člen
Svetniki imajo pravico in dolžnost:
– udeleževati se sej sveta,
– sodelovati pri delu organov sveta, katerih člani so, udeležujejo se lahko tudi sej drugih organov sveta in po sklepu organov sveta na njih razpravljajo, ne morejo pa glasovati,
– postavljati vprašanja županu in občinski upravi ter zahtevati informacije o delu župana, občinske uprave, organov sveta in druge informacije, ki jih potrebujejo za svoje delo in odločanje v svetu,
– spoštovati uresničevanje sprejetih sklepov sveta.
Če svetnik to zahteva, se mu mora odgovoriti na vprašanje oziroma posredovati informacijo tudi v pisni obliki.
17. člen
Svetniku se izda izkaznica z osebnimi podatki. Izkaznico podpiše predsednik občinskega sveta.
18. člen
Svetnik v občinskem svetu uživa imuniteto v skladu z določili ustave Republike Slovenije, ki jo ima od dneva verifikacije izvolitve do prenehanja mandata.
Državni organ, ki namerava pripreti ali pričeti kazenski postopek zoper svetnika, ki se sklicuje na imuniteto, mora najprej dobiti dovoljenje občinskega sveta.
Imunitetna pravica se nanaša samo na odgovornost svetnika za dejanja v okviru opravljanja funkcije člana občinskega sveta.
2. Vprašanja in pobude svetnikov
19. člen
Na vsaki redni seji je praviloma predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude svetnikov.
20. člen
Vprašanje oziroma pobuda svetnika mora biti kratko in postavljeno tako, da je vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru mora svetnik na opozorilo predsednika sveta vprašanje oziroma pobudo dopolniti.
21. člen
Pri obravnavi vprašanj in pobud svetnikov mora biti obvezno prisoten župan. Če je župan zadržan, določi, kdo ga bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja svetnikov.
22. člen
Svetnik ima pravico postaviti vprašanje županu, občinski upravi ali organu sveta. Vprašanje se lahko postavi pisno ali ustno na seji sveta.
Pisno postavljeno vprašanje svetnika mora predsednik takoj posredovati tistemu, na katerega se nanaša. Odgovor mora biti podan v pisni obliki na prvi naslednji seji.
Če svetnik zahteva pisni odgovor na ustno vprašanje, se mora podati pisni odgovor na naslednji seji, v nujnih primerih v petnajstih dneh oziroma že prej, če svet tako odloči.
23. člen
Na ustno ali pisno postavljena vprašanja na sami seji se odgovori ustno na isti seji sveta, na kateri je bilo vprašanje postavljeno ali po določbah 22. člena.
Ustno se odgovori na seji sveta tudi na vsa pisna vprašanja, ki so bila podana pred sejo, pa svetnik, ki je postavil vprašanje, ni zahteval pisnega odgovora.
Če tisti, na katerega je bilo vprašanje postavljeno, obrazloži, da nanj ne more odgovoriti takoj, mora nanj odgovoriti pisno najmanj osem dni pred prvo naslednjo sejo.
Na dobljeni odgovor na vprašanje ima svetnik pravico postaviti dopolnilno vprašanje.
24. člen
Če svetnik z odgovorom ni zadovoljen, lahko predlaga, da se o odgovoru opravi razprava v občinskem svetu. Predsednik uvrsti to vprašanje na dnevni red prve naslednje seje.
25. člen
Svetnik ima pravico dati pobudo predsedniku sveta, županu in organu sveta za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov.
Svetnik lahko da pobudo ustno ali pisno na seji občinskega sveta.
26. člen
Pisno pobudo pošlje predsednik sveta županu ali organu sveta, ki morata odgovoriti najkasneje v 30 dneh od dneva, ko je bila pobuda podana.
Če se pobuda nanaša na delo občinskega sveta, mora predsednik sveta nanjo odgovoriti takoj oziroma jo uvrstiti na dnevni red prve naslednje seje. Če svetnik z odgovorom ni zadovoljen, lahko zahteva, da se pobuda obravnava na prvi naslednji seji sveta. O tem odloči svet z glasovanjem.
3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in organov sveta
27. člen
Svetnik se je dolžan udeleževati sej sveta in organov sveta, katerih član je.
Svetnik, ki ne more priti na sejo sveta ali organa sveta, katerega član je, mora o tem in o razlogih za odsotnost obvestiti predsednika sveta, v njegovi odsotnosti pa sekretarja sveta oziroma predsednika organa najpozneje do začetka seje.
Svetnik, ki prisotnosti zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti o odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je mogoče.
Kot opravičena odsotnost se šteje:
– zadržanost z dela po predpisih o delovnih razmerjih in zdravstvenem zavarovanju,
– odsotnost po odobritvi predsednika občinskega sveta,
– zadržanost zaradi istočasnega dela drugega odbora ali organa, katerega član je,
– zadržanost zaradi letnega dopusta,
– zadržanost zaradi okoliščin, ki se štejejo za višjo silo.
28. člen
Če predsednik sveta oceni, da je to potrebno, lahko na seji sveta posebej poroča o tem, kateri svetniki so na prejšnji seji izostali neupravičeno.
Če svetnik brez opravičila večkrat ne pride na sejo sveta, mora predsednik sveta na to opozoriti svet in tudi politično stranko, katere član je svetnik, ki se brez upravičenih razlogov večkrat ne udeleži sej sveta.
O razlogih za odsotnost s sej sveta in o potrebnih ukrepih se lahko opravi obravnava tudi v okviru točke dnevnega reda seje sveta.
IV. SEJE SVETA
1. Sklicevanje sej, posredovanje in udeležba na seji
29. člen
Občinski svet dela na rednih in izrednih sejah. Seje sveta sklicuje predsednik sveta.
Sklic redne ali izredne seje lahko predlaga župan in mora biti sklicana v roku enega meseca od podanega predloga. Po tem roku jo lahko skliče župan.
Dnevni red seje sveta predlaga predsednik sveta z upoštevanjem drugih predlagateljev.
Izredno sejo lahko predlaga petina članov sveta. Zahtevi za sklic izredne seje mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet odloča.
Če predsednik sveta na pisno pobudo predlagateljev ne skliče seje v roku sedmih dni od podane zahteve, mora o razlogih obvestiti predlagatelje.
30. člen
Vabilo za sklic seje sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje svetnikom najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se svetnikom pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev gradiva na dnevni red. Izredno sejo sveta lahko skliče predsednik sveta tudi v krajšem roku.
Vabilo za sklic seje sveta skupaj z gradivom se pošlje tudi županu.
31. člen
Na seje sveta se vabijo tudi poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma predsednik sveta. Glede na dnevni red se pošlje vabilo tudi drugim, katerih navzočnost je zaradi nemotenega procesa dela na seji potrebna.
32. člen
Predlog dnevnega reda seje pripravi predsednik sveta, ki se pri tem posvetuje z županom.
Na predlog dnevnega reda seje se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni vsi pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.
Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.
Dnevni red izredne seje se lahko predlaga tudi na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo.
33. člen
Seji sveta predseduje predsednik. Kadar je predsednik sveta zadržan, predseduje seji sveta podpredsednik. Po pooblastilu predsednika lahko vodi posamezno sejo sveta podpredsednik, čeprav je predsednik sveta na seji navzoč.
Kadar nastopijo razlogi, da se že sklicane seje ne moreta udeležiti niti predsednik niti podpredsednik, vodi sejo najstarejši navzoči svetnik.
34. člen
Župan ima pravico udeleževati se sej sveta in na njih razpravljati o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu.
Predsednik sveta ali župan lahko predlagata razpravo tudi o drugih vprašanjih, ki niso na dnevnem redu. O uvrstitvi takšne točke na dnevni red odloči svet z glasovanjem.
2. Potek seje
35. člen
Ko predsednik začne sejo, obvesti svet o zadržanosti svetnikov, nato ugotovi sklepčnost.
Predsednik sveta obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnilo v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji.
36. člen
Preden svet preide k obravnavi ostalih točk dnevnega reda, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje.
Svetnik lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb in dopolnitev zapisnika odloči svet.
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj ni bilo pripomb, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.
37. člen
Svet na začetku seje odloča o predlaganem dnevnem redu.
Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezna zadeva umakne z dnevnega reda, nato o predlogih o razširitvi dnevnega reda, nato pa o združevanju posameznih točk dnevnega reda.
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi zanj nastali po sklicu seje in če je bilo svetnikom izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje.
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
38. člen
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem vrstnem redu.
Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda.
39. člen
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev.
Po podani dopolnilni obrazložitvi dobijo besedo svetniki, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega svetnika o posamezni točki praviloma ne sme biti daljša kot pet minut. Vsak svetnik ima možnost replike dve minuti. Svet lahko sklene, da posamezni svetnik iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa.
40. člen
Svetnik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu. Če se svetnik ne drži dnevnega reda oziroma prekorači čas za razpravo, ga predsednik opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z govorom, mu predsednik lahko vzame besedo.
Zoper odvzem besede lahko svetnik ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave.
Določbe o vodenju oziroma poteku seje, dolžini razprave, vzdrževanja reda idr. veljajo oziroma se smiselno uporabljajo tudi za vse druge, ki sodelujejo na seji sveta.
41. člen
Svetniku, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Nato poda predsednik pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če svetnik ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave.
Če svetnik zahteva besedo, da bi opozoril na napako, popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po posebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora svetnik omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot dve minuti.
42. člen
Ko predsednik ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi pri posamezni točki dnevnega reda, sklene razpravo. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov.
Predsednik lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitvi dodatnih strokovnih mnenj ipd. V primeru prekinitve predsednik določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v organu sveta in v drugih primerih, ko to sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča.
43. člen
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje ali če svet o zadevi ne želi odločati na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako svet lahko odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda.
44. člen
Predsednik sveta konča sejo, ko so obravnavane vse točke dnevnega reda.
3. Vzdrževanje reda na seji
45. člen
Za red na seji skrbi predsednik sveta. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsednik ne da besede.
Predsednik skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom.
Govornika lahko opomni na dnevni red ali mu seže v besedo le predsednik.
46. člen
Za kršitev reda na seji sme predsedujoči izreči ukrepe:
– opomin,
– odvzem besede,
– odstranitev s seje ali z dela seje, če s tem soglaša večina prisotnih svetnikov.
47. člen
Opomin se lahko izreče svetniku, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega sogovorniku v besedo ali če na kak drug način krši red seje.
Odvzem besede se lahko izreče svetniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče svetniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta.
48. člen
Svetnik, ki se mu izreče ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja.
49. člen
Predsednik lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec ali poslušalec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča potek seje.
Če je red hudo kršen, lahko predsednik odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.
50. člen
Če predsednik z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, sejo sveta prekine.
4. Odločanje
51. člen
Navzočnost svetnikov na seji se ugotavlja na začetku seje, pred glasovanjem in na začetku nadaljevanja prekinjene seje.
52. člen
Svet veljavno odloča (je sklepčen), če je na seji navzoča večina vseh članov sveta.
Občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino glasov navzočih članov, razen če zakon ali statut ne določa drugačno večino. Statut se sprejme z dvetretjinsko večino vseh članov sveta, poslovnik pa z dvetretjinsko večino navzočih članov.
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost svetnikov v sejni sobi.
53. člen
Svet praviloma sklepa z javnim glasovanjem.
Tajno se glasuje kadar tako določa zakon ali kadar se za tajno glasovanje odloči občinski svet z večino glasov navzočih članov.
54. člen
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča.
Predsednik po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.
55. člen
Pri javnem glasovanju lahko posameznik glasuje “za” sprejem predlagane odločitve, “proti” sprejemu predlagane odločitve ali pa glasuje “vzdržan”.
56. člen
Javno glasovanje se opravi z dvigom rok in kartončkov ali s poimenskim izrekanjem. S poimenskim izrekanjem se glasuje, če tako odloči svet na predlog predsednika ali petine članov sveta.
Kot pomoč pri javnem glasovanju se uporabljajo kartončki različnih barv: zelene, če je glas “za” sprejem predlagane odločitve, rdeče barve, če je glas “proti” sprejemu predlagane odločitve in rumene barve, če je glas “vzdržan”.
Če se glasuje s poimenskim izrekanjem, predsedujoči kliče po seznamu svetnike, vsak pa se izreče z besedo “za”, “proti” ali “vzdržan”.
57. člen
Tajno se glasuje z glasovnicami. Za glasovanje se natisne toliko glasovnic, kot je članov sveta. Glasovnice morajo biti overjene s pečatom sveta.
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča in opredelitev “ZA” in “PROTI”. Svetnik glasuje tako, da obkroži besedo “ZA” ali “PROTI”.
58. člen
Tajno glasovanje vodi predsednik s pomočjo dveh svetnikov, ki ju izvoli svet na predlog predsednika. Posamezna administrativno-tehnična opravila opravlja sekretar sveta. Svetnikom se vročijo glasovnice pri mizi predsednika, glasujejo pa na prostoru, določenem za glasovanje. V seznamu članov sveta se sproti označi, kateri svetniki so dvignili glasovnico. Ko svetnik izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico.
59. člen
Ko je glasovanje končano, predsednik in izvoljena svetnika ugotovijo izid glasovanja.
Ugotovitev izida glasovanja obsega:
– število prisotnih članov sveta,
– število razdeljenih glasovnic,
– število oddanih glasovnic,
– število neveljavnih glasovnic,
– število veljavnih glasovnic,
– število glasov “ZA” in “PROTI” oziroma pri glasovanju o kandidatih število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat,
– ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino ali pa predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat je izvoljen. O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje.
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta.
60. člen
Če svetniki ugovarjajo poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi.
O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog svetnika, ki ugovarja poteku in ugotovitvi izida glasovanja ali na predlog predsednika.
5. Zapisnik seje sveta
61. člen
Potek seje se snema na magnetofonski trak, ki je pomoč pri sestavi zapisnika. Magnetofonski trakovi se hranijo štiri leta, zapisniki pa se hranijo trajno.
Svetnik lahko zahteva, da se določena njegova izjava ali razprava dobesedno navede v zapisnik.
Razpravljalci, svetniki, zapisnikar, sekretar sveta, župan ali njegov pooblaščenec imajo pravico poslušati tonski zapis seje v uradnih prostorih Občine Trebnje.
62. člen
Predlog zapisnika podpišejo: predsedujoči in sekretar sveta.
Odpravek sklepov je treba posredovati predlagateljem posameznih gradiv in drugim prisotnim v čim krajšem roku po končani seji.
63. člen
Za pravočasnost sestavitve zapisnika, pravilnost podatkov v njem in hrambo zapisnika je odgovoren sekretar sveta.
Zapisniki in vso gradivo, ki ga je obravnaval svet ali njegovi organi, se hranijo v arhivu občinske uprave.
6. Predsednik in podpredsednik sveta
64. člen
Predsednik sveta predvsem:
– sklicuje in vodi seje sveta,
– skrbi, da so pravočasno pripravljeni materiali za obravnavo in odločanje na seji sveta ter za nemoteno delo sveta,
– podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejema svet,
– skrbi za izvajanje poslovnika sveta,
– po predsednikih koordinira delo med posameznimi organi sveta,
– dodeljuje zadeve v obravnavo organom občinskega sveta,
– skrbi za sodelovanje in usklajevanje dela z županom in občinsko upravo,
– opravlja druge naloge, ki jih narekuje delo sveta in naloge, ki mu jih določi svet.
Predsednik občinskega sveta opravlja svojo funkcijo do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta.
65. člen
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
66. člen
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih predsednik sveta ne more opravljati svoje funkcije, opravlja naloge predsednika podpredsednik sveta.
7. Strokovna in administrativno-tehnična opravila za svet
67. člen
Občinski svet imenuje sekretarja sveta, ki opravlja organizacijske, strokovne in administrativne naloge za občinski svet in za njegove komisije in odbore ob sodelovanju občinske uprave, pomaga predsedniku pri pripravljanju in vodenju sej sveta.
Sekretar je za svoje delo odgovoren predsedniku sveta in svetu.
Če sekretar opravlja svoje delo na podlagi delovnega razmerja, sklene delovno razmerje v občinski upravi.
Sekretarju preneha funkcija s konstituiranjem novega sveta. Svoje delo opravlja do imenovanja novega sekretarja.
8. Organi občinskega sveta
68. člen
Organi občinskega sveta (občinska volilna komisija, komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, komisija za pripravo statuta občine in poslovnika sveta in vsi ostali odbori po statutu občinskega sveta) delajo na sejah.
Organ občinskega sveta ima predsednika in praviloma šest članov.
Seje organov občinskega sveta sklicujejo predsedniki organov na lastno pobudo, na zahtevo predsednika sveta ali občinskega sveta.
Predsednik organa mora sklicati sejo na pobudo najmanj treh članov organa sveta. Če predsednik te zahteve ne upošteva, skliče sejo predsednik sveta.
69. člen
Dnevni red predlaga predsednik organa v soglasju s predsednikom sveta.
Pisno vabilo z dnevnim redom za sejo mora biti vročeno članom najkasneje pet dni pred sejo. Vabilu mora biti priloženo potrebno gradivo, katerega pripravi sekretar občinskega sveta.
Izjemoma sme predsednik v nujnih in upravičenih primerih sklicati sejo v krajšem roku, kot je to določeno v prejšnjem odstavku.
Predsednik lahko povabi na sejo poleg predstavnika predlagateljev gradiva tudi predsednika sveta in župana.
70. člen
Organi obravnavajo zadeve pred sejo sveta.
71. člen
Sejo vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik.
Seja je sklepčna, če je prisotna večina članov.
72. člen
Organ sprejema odločitve z večino prisotnih članov.
Posamezni član ima pravico tudi do ločenega mnenja, ki se zapiše v zapisnik.
Glasovanje je javno, izjemoma, po sklepu organa, lahko tudi tajno.
O poteku seje organa se vodi zapisnik, za katerega poskrbi sekretar sveta. Glede vsebine, oblike in pravočasne sestavitve zapisnika, pravilnost podatkov, potrjevanja in hrambe se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika o zapisnikih sveta.
73. člen
Organ v okviru svojega delovnega področja daje svetu mnenja in predloge.
Organ za poročanje na seji sveta lahko določi poročevalca.
Na seji lahko sodelujeta predsednik sveta in župan, čeprav nista predlagatelja.
V. AKTI OBČINSKEGA SVETA
1. Splošne določbe
74. člen
Svet sprejema naslednje akte: statut občine, poslovnik o delu občinskega sveta, proračun občine in zaključni račun proračuna, prostorske in druge plane razvoja občine, odloke, odredbe, pravilnike, navodila kot splošne pravne akte in sklepe.
75. člen
Statut občine, poslovnik občine, prostorski in drugi plani razvoja občine in občinski proračun se sprejemajo po določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejemanje odlokov. Zaključni račun proračuna in vsi drugi akti (razen odlokov), ki jih sprejema svet in niso navedeni v določbi prvega odstavka tega člena, se sprejemajo na eni obravnavi, pri čemer se uporablja amandmajski način sprejemanja oziroma dopolnjevanja teh aktov.
2. Sprejemanje odloka
76. člen
Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan, organ občinskega sveta, svet ali najmanj 5% volivcev v občini.
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku sveta.
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah sveta.
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah, tudi kadar sam ni predlagatelj.
77. člen
Predsednik sveta pošlje predlog odloka članom sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
78. člen
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. V prvi obravnavi razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka ter o finančnih in drugih posledicah sprejetja odloka.
79. člen
Ob prvi obravnavi predloga odloka lahko svet sklene:
– da se opravi razprava in glasovanje o posameznih spornih rešitvah,
– da se opravi razprava in glasovanje po posameznih poglavjih,
– da se opravi razprava skupaj o več ali vseh poglavjih.
Na koncu prve obravnave predloga odloka lahko svet:
– odloči, da se opravi druga obravnava o predloženem besedilu,
– sprejme stališča in sklepe, ki naj jih predlagatelj upošteva pri pripravi za drugo obravnavo,
– odloči, da se odlok ne sprejme.
Če svet odloči, da se obravnava predloga odloka nadaljuje, določi rok za začetek druge obravnave.
Če se svet odloči, da se odlok ne sprejme, je postopek končan.
80. člen
V drugi obravnavi mora predlagatelj navesti, kako je upošteval razpravo o odloku v prvi obravnavi, zlasti, kako so upoštevane pripombe, mnenja in predlogi, ki so bili dani v prvi obravnavi in katerih pripomb, mnenj in predlogov ni upošteval in zakaj.
81. člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve svetniki, organi občinskega sveta in predlagatelj z dopolnili.
Župan lahko predlaga dopolnila tudi, ko ni sam predlagatelj odloka.
82. člen
Dopolnilo mora biti predloženo v pisni obliki in vsebini, kot naj bi bilo sprejeto in obrazloženo.
Dopolnilo mora biti predsedniku občinskega sveta predloženo v takšnem roku, da ga bo lahko predložil svetnikom najmanj en dan pred sejo, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
Na sami seji lahko pisno ali ustno predlaga dopolnilo vsak član sveta in župan.
Župan in predlagatelj odloka imata pravico podati mnenje k vsakemu dopolnilu.
Svoje mnenje k dopolnilu lahko poda tudi organ sveta.
83. člen
Po končani razpravi o dopolnilih se glasuje o vsakem dopolnilu posebej, ali o skupini med seboj povezanih dopolnil.
Predlagatelj dopolnila lahko dopolnilo umakne do začetka glasovanja o dopolnilu.
Po končanem glasovanju o dopolnilih predsednik ugotovi, katera dopolnila so bila sprejeta, nato pa da na glasovanje predlog odloka v celoti.
Če se ugotovi, da so v odloku očitna neskladja med posameznimi členi odloka, lahko svet predlaga dopolnila za uskladitev.
Če ni mogoče pripraviti celovitega besedila na isti seji, glasuje svet o sprejemu odloka na naslednji seji.
3. Hitri postopek za sprejem odloka
84. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manjše spremembe odlokov, ali če na osnutek – prvo branje, ni pripomb, lahko svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Predlog, naj se odlok sprejme po hitrem postopku, da predlagatelj odloka. Tak predlog mora biti posebej obrazložen.
Po hitrem postopku se združita prva in druga obravnava odloka na isti seji.
85. člen
O predlogu, naj se odlok sprejme po hitrem postopku, odloči svet ob določanju dnevnega reda.
Če svet ne sprejme predloga, da se odlok obravnava po hitrem postopku, se uporabljajo dolčbe tega poslovnika, ki veljajo za prvo obravnavo predloga odloka.
86. člen
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati dopolnila na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
4. Sprejemanje statuta, odlokov in drugih aktov
87. člen
Statut občine sprejme svet z dvetretjinsko večino vseh svetnikov.
Poslovnik občinskega sveta sprejme svet z dvetretjinsko večino navzočih svetnikov.
Odloke in vse druge akte, razen tistih iz prvega in drugega odstavka tega člena sprejme svet z večino glasov navzočih svetnikov.
88. člen
Statut, poslovnik, odloki in drugi akti, ki jih sprejema svet, se lahko spremenijo oziroma dopolnijo po postopku in na način, kot je s tem poslovnikom predpisan za njihov sprejem.
VI. VOLITVE IN IMENOVANJA
1. Splošne določbe
89. člen
Volitve funkcionarjev, ki jih po statutu občine voli oziroma imenuje svet, se opravijo po določilih tega poslovnika.
Svet pred glasovanjem odloči, ali se bo izvedlo javno ali tajno glasovanje.
Če se svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje.
90. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati.
Če se glasuje ZA ali PROTI kandidatu oziroma ZA ali PROTI listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici zaokroži beseda “ZA” ali “PROTI”.
91. člen
Kandidat je izvoljen, če je zanj glasovala večina svetnikov, ki so glasovali, če s statutom ni določena drugačna večina.
92. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju dobi več kandidatov enako najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom.
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu.
Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju.
93. člen
Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.
Izvoljen je kandidat, za katerega je glasovala večina vseh članov.
2. Imenovanje predsednikov in članov organov občinskega sveta
94. člen
Organe sveta imenuje svet na podlagi predlogov kandidatov za predsednika in člane organa. Na predlog nosilcev kandidacijskih list predlaga komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kandidate, lahko pa se predlaga kandidate tudi na sami seji sveta, ko se glasuje o posameznih kandidatih.
Če predlogi kandidatov niso dobili potrebne večine glasov, se na isti seji volijo člani posamično. Če na ta način niso izvoljeni vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji sveta.
Če tudi na ta način iz prejšnjega odstavka ne pride do izvolitve vseh članov organa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov organa.
3. Imenovanje sekretarja sveta
95. člen
Sekretar sveta imenuje svet na predlog predsednika sveta z javnim glasovanjem, kandidat pa mora dobiti večino glasov navzočih svetnikov.
4. Postopek za razrešitev
96. člen
Svet razrešuje funkcionarje, ki jih voli oziroma imenuje po enakem postopku, kot je določen za volitve in imenovanja.
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih s statutom občine in tem poslovnikom.
Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je določeno za njihovo izvolitev in imenovanje.
5. Odstop svetnikov in funkcionarjev občine
97. člen
Svetniki in funkcionarji občine imajo pravico odstopiti.
Pravico odstopiti imajo tudi člani organov sveta in člani nadzornega odbora ter drugi voljeni in imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji.
Izjava o odstopu mora biti podana v pisni obliki in poslana predsedniku sveta. Predsednik sveta mora o odstopu obvestiti na prvi naslednji seji sveta.
Članom občinskega sveta, funkcionarjem in drugim voljenim in imenovanim preneha mandat z dnem, ko je svet sprejel ugotovitveni sklep o odstopu.
Za tajnika občine lahko svet sklene, da je dolžan opravljati funkcijo še do imenovanja novega tajnika, vendar ne dlje kot šest mesecev po dani odstopni izjavi.
VII. RAZMERJA SVETA DO ŽUPANA
98. člen
Župan in svet ter njegovi organi sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov.
99. člen
Svet je dolžan obveščati župana o vseh zadevah, ki jih obravnava na svojih sejah, tudi če župan ni predlagatelj posamezne zadeve.
Župan ima pravico razpravljati na seji sveta o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu, tudi če sam ni predlagatelj zadeve in o njih izrazi svoje stališče in mnenje, vendar pod enakimi pogoji in omejitvami, ki veljajo za razpravo svetnika, opredeljeni v 40., 41. in 42. členu tega poslovnika.
100. člen
Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Na vsaki seji sveta poroča župan ali po njegovem pooblastilu zaposleni v občinski upravi o izvrševanju sklepov sveta. V poročilu je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa.
101. člen
Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev.
VIII. JAVNOST DELA
102. člen
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih obvestil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik.
103. člen
Javnost se s sej organov izključi v primeru, kadar je zaradi obravnavanja zaupnih dokumentov oziroma materialov ali iz drugih razlogov tako predpisano z zakonom ali če tako sklene svet.
104. člen
Predsednik sveta obvešča občane in sredstva javnega obveščanja o delu sveta in organov sveta. Svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost oziroma za javna občila.
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in organov sveta, ki so zaupne narave.
Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje.
IX. RAZLAGA POSLOVNIKA
105. člen
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga poslovnik med sejo predsednik. Če se predsednik glede razlage ne more odločiti, prekine sejo in naloži komisiji za statut in poslovnik, da pripravi razlago posamezne določbe poslovnika.
Zunaj seje daje razlago poslovnika komisija za statut in poslovnik, ki po potrebi pridobi ustrezno strokovno mnenje. Vsak svetnik lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki jo je dala komisija za statut in poslovnik, odloči občinski svet.
X. KONČNA DOLOČBA
106. člen
Ta poslovnik začne veljati naslednji dan po objavi v objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Z dnem objave tega poslovnika preneha veljati začasni poslovnik občinskega sveta, ki je bil sprejet na 1. seji občinskega sveta, dne 23. 12. 1994.
Št. 013-1/97-1
Trebnje, dne 26. marca 1997.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Trebnje
Marjan Peter Pavlin, dr. med. l. r.
