Upravni odbor Stanovanjskega sklada Občine Žalec je na seji dne 12. 2. 1997 sprejel
P R A V I L N I K
o kreditiranju nakupa stanovanj in stanovanjske gradnje v Občini Žalec
I. UVODNA DOLOČBA
1. člen
S tem pravilnikom ureja Občina Žalec (v nadaljevanju: občina):
– strukturo namembnosti proračunskih sredstev za kreditiranje stanovanjske gradnje in nakupa stanovanj,
– osnove ter merila za kreditiranje stanovanjske gradnje in nakupa stanovanj.
II. NAMEMBNOST PRORAČUNSKIH SREDSTEV ZA KREDITIRANJE STANOVANJSKE GRADNJE IN NAKUPA STANOVANJ
2. člen
Proračunska sredstva za kreditiranje stanovanjske graditve se uporabljajo:
– za kreditiranje nakupa stanovanj,
– za kreditiranje nakupa stanovanj pridobljenih z boljšo izrabo obstoječih stanovanjskih površin in z racionalnejšo izrabo skupnih delov ter naprav stanovanjskih hiš v okviru kompleksne prenove stanovanjskih hiš s plani občine,
– za kreditiranje individualne graditve stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti občanov,
– za kreditiranje prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti občanov in
– za kreditiranje gradnje in adapatacije savinjskih kmečkih hiš v predpisanem slogu.
3. člen
Kreditiranje stanovanjske graditve se izvaja v skladu s plani občine, v skladu z obsegom in dinamiko priliva sredstev za stanovanjske namene.
Občinski svet lahko med letom sklene, da se sredstva za kreditiranje stanovanjske graditve razporedijo tudi v drugačnem razmerju, če se izkaže, da sredstva ob planski razporeditvi ne bi bila v celoti ali racionalno uporabljena.
4. člen
Za vodenje postopkov in za pripravo predlogov kreditiranja imenuje župan komisijo za dodeljevanje posojil (v nadaljevanju: komisijo), ki šteje pet članov. Naloge in pristojnosti te komisije so določene s tem pravilnikom.
5. člen
Na podlagi posebne pogodbe med občino in banko, ki nudi najugodnejše pogoje za opravljene storitve v zvezi z izvedbo odobritve posojila o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti pri poslovanju s sredstvi za kreditiranje stanovanjske graditve opravlja banka v svojem imenu in za račun občine v zvezi s poslovanjem s sredstvi za kreditiranje stanovanjske graditve vse bančne, finančne, knjigovodske in administrativno tehnične posle.
III. KREDITIRANJE ZASEBNE STANOVANJSKE GRADNJE
1. Splošni in posebni pogoji za kreditiranje stanovanjske gradnje in nakupa stanovanj občanov
6. člen
Občan ima pravico do posojila pod pogoji, ki so določeni s tem pravilnikom, za:
– kreditiranje nakupa stanovanj,
– kreditiranje nakupa stanovanj pridobljenih z boljšo izrabo obstoječih stanovanjskih površin in z racionalnejšo izrabo skupnih delov ter naprav stanovanjskih hiš v okviru kompleksne prenove stanovanjskih hiš s plani občine,
– kreditiranje individualne graditve stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti občanov,
– kreditiranje prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti občanov in
– kreditiranje gradnje in adaptacije savinjskih kmečkih hiš v predpisanem slogu.
7. člen
Upravičenec do posojila je občan:
– ki je državljan Republike Slovenije,
– ki ima stalno bivališče na območju Občine Žalec,
– ki gradi, prenavlja ali kupuje stanovanje oziroma stanovanjsko hišo na območju Občine Žalec,
– ki nima ustreznega standardnega stanovanja,
– ki je lastnik nepremičnine, če gre za prenovo ali gradnjo stanovanja ali stanovanjske hiše,
– ki ima zgrajeno stanovanjsko hišo do najmanj tretje gradbene faze, če gre za individualno gradnjo,
– ki ima sklenjeno kupoprodajno pogodbo, če gre za nakup stanovanja,
– ki ima veljavno gradbeno dovoljenje, če gre za gradnjo stanovanja ali stanovanjske hiše ali potrdilo o priglasitvi del, če gre za prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše.
8. člen
Za primerno oziroma standardno stanovanje se šteje po tem pravilniku stanovanje, ki ima poleg dnevne sobe, kuhinje, sanitarnih prostorov in predsobe še toliko spalnega prostora, da zadošča stanovanjskim potrebam lastnika oziroma najemnika in njunih ožjih družinskih članov, ki živijo z njima v skupnem gospodinjstvu. Šteje se, da zadošča spalnica oziroma soba za dve osebi, kabinet pa za eno osebo. Za primerno oziroma standardno stanovanje se šteje tudi stanovanje, ki glede na število družinskih članov dosega naslednjo površino:
-------------------------------------------------
Število druž. članov Minimalni standard m2
-------------------------------------------------
1 32 m2
2 45 m2
3 58 m2
4 70 m2
-------------------------------------------------
Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se stanovanjska površina poveča za 10 m2.
Ne glede na stanovanjsko površino in število bivalnih prostorov pa se šteje za nestandardno oziroma neprimerno tudi tisto stanovanje, ki je tako dotrajano, da ni več primerno za bivanje.
9. člen
Upravičenec do posojila je tudi občan, ki je najemnik primernega oziroma standardnega najemnega stanovanja, ki je v lasti Občine Žalec:
– če bo z gradnjo ali prenovo stanovanjske hiše izpraznil najemno stanovanje in ga izpraznjenega predal najpozneje v dveh letih po dodelitvi posojila,
– če bo z odkupom lastniškega stanovanja izpraznil najemno stanovanje in ga izpraznjenega predal najpozneje v roku 30 dni od dneva, ko mu je bilo kupljeno stanovanje izročeno v skladu s kupoprodajno pogodbo.
10. člen
V primerih iz prejšnjega člena skleneta občina in občan pred odobritvijo posojila pogodbo, s katero uredita medsebojne pravice in obveznosti. Če občan ne izprazni najemnega stanovanja v roku, ki je določen v pogodbi, mora posojilo v celoti vrniti v revalorizirani vrednosti.
11. člen
Do posojila ni upravičen občan, ki že stanuje v lastnem standardnem oziroma primernem stanovanju ali je sam ali kdo od družinskih članov lastnik takega vseljivega stanovanja.
12. člen
Do posojila je upravičen le eden od investitorjev gradnje ali prenove istega stanovanja oziroma iste stanovanjske hiše in le eden od kupcev istega stanovanja.
13. člen
Če več investitorjev oziroma kupcev istega stanovanja ali iste stanovanjske hiše izpolnjuje pogoje za uvrstitev na prednostno listo upravičencev do posojila, se med seboj sporazumejo kdo bo kandidat za posojilo.
14. člen
Občan je upravičen do posojila za gradnjo stanovanjske hiše, dokler v hiši nima dograjenega standardnega oziroma primernega stanovanja. Občan je upravičen do posojila za prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše, dokler nima v okviru prenovitvenih del dograjenega standardnega oziroma primernega stanovanja.
15. člen
Občan je v okviru prenove stanovanja ali stanovanjske hiše upravičen do posojila le za tista prenovitvena dela s katerimi se poveča koristna stanovanjska površina ali število bivalnih prostorov v okviru stanovanjskih standardov, ki so določeni s tem pravilnikom, izboljšajo nefunkcionalna stanovanja ali stanovanja, ki so neprimerna za bivanje, zgradijo manjkajoče sanitarije ali s katerimi se prenovijo dotrajani gradbeni elementi stanovanja ali stanovanjske hiše večjega obsega.
16. člen
Za družinskega člana občana se po tem pravilniku štejejo njegov zakonec ali oseba s katero živi v dalj trajajoči življenjski skupnosti, njuni otroci in posvojenci, starši ter posvojitelji in osebe, ki sta jih po zakonu dolžna preživljati in živijo z njima v skupnem gospodinjstvu.
17. člen
Pri ugotavljanju skupnih prihodkov občana in njegove družine se v skladu s tem pravilnikom upoštevajo vsi doseženi dohodki, nadomestila osebnega dohodka, pokojnine, invalidnine, socialne pomoči in drugi dokazljivi dohodki, ki so podlaga za obračun dohodnine.
2. Osnove in merila za sestavo prednostne liste upravičencev do posojila
18. člen
Posojila se dodeljujejo na podlagi prednostne liste. Pri določanju prednostne liste se upoštevajo naslednje osnove in merila:
– stanovanjske razmere prosilca in njegove družine,
– materialne, socialne in zdravstvene razmere.
Za ocenjevanje osnov in meril iz prejšnjega odstavka se uporablja naslednji sistem točkovanja:
A) STANOVANJSKE RAZMERE točk
1. Stanovanjski status
a) nima stanovanja, stanuje pri starših
ali sorodnikih kot uporabnik stanovanja, ki po
stanovanjskih standardih zadošča le za potrebe
staršev oziroma sorodnikov ali je podstanovalec, 15
b) stanuje v prostorih, ki po stanovanjskih
standardih ne štejejo za stanovanja (provizorij,
barake, odpisana ali popolnoma dotrajana
stanovanja in podobno), 12
c) stanuje v nestandardnem stanovanju 3
2. Pogoji bivanja
(po tem kriteriju se ocenjujejo stanovanjske razmere v
vseh primerih stanovanjskega statusa iz prejšnje točke):
a) vlažnost stanovanja
– stanovanje je zelo vlažno in je zaradi tega
neprimerno za bivanje 10
– vlažnost je močneje prisotna v večini
bivalnih prostorov in otežuje bivalne razmere 6
– stanovanje je zmerno vlažno 3
b) mračnost stanovanja
– stanovanje je zelo mračno 5
– stanovanje je mračno 3
– stanovanje je delno mračno 1
c) stanovanjska površina, ki odpade na enega uporabnika stanovanja
– do 5 m2 8
– nad 5 do 7 m2 6
– nad 7 do 9 m2 4
– nad 9 do 11 m2 2
d) stanovanje je brez posameznih pritiklin ali z njihovo souporabo
– stanovanje je brez kuhinjske niše 3
– WC ni v stanovanju 3
– WC je skupen za več stanovanj 2
– stanovanje je brez kopalnice 4
– souporaba kopalnice, če vsi uporabniki
niso družinski člani 1
– v stanovanju ni vodovoda 4
e) utesnjenost v stanovanju
– dve družini v istem stanovanju 4
– tri ali več družin v istem stanovanju 6
f) funkcionalnost stanovanja
– visoki stropovi nad 3 m 1
– vhod v posamezni bivalni prostor je
neposredno iz hodnika, ki je v souporabi
z drugimi stanovanju (brez predsobe) 2
– vhod v posamezni bivalni prostor
je neposredno z dvorišča (brez vetrolova) 3
B) MATERIALNE, SOCIALNE IN ZDRAVSTVENE RAZMERE
1. Skupni dohodek na družinskega člana (po tem kriteriju se ocenjuje povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem letu, izražen v odstotkih od točk povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu):
– do 50% 10
– nad 50–65% 8
– nad 65–80% 6
– nad 80–95% 4
– nad 95–110% 2
2. Zdravstvene razmere
a) zdravstvene razmere občana
– invalidnost (kategoriziran delovni invalid
ali invalid nad 40% invalidnostjo) 6
b) zdravstveno stanje družine
– invalidnost odraslega člana družine
(kategoriziran delovni invalid ali invalid
z nad 40% invalidnostjo) 4
– telesna ali duševna prizadetost otrok (upoštevajo se otroci, ki so razvrščeni na podlagi odločbe pristojnega organa v skladu s pravilnikom o razvrščanju razvida otrok, mladostnikov in mlajših polnoletnih oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ki ga je izdal Republiški sekretariat za vzgojo in izobraževanje in je objavljen v Uradnem listu SRS, št. 18/77)
– za vsakega otroka 4
3. Druge socialne razmere
– za vsakega otroka, ki ga občan preživlja 3
– mlada družina (po tem kriteriju
se ocenjujejo tiste mlade družine, ki imajo
najmanj enega otroka, pri katerih je najmanj eden
od staršev zaposlen in pri katerih oba starša nista
starejša od trideset let) 3
19. člen
Pri enakem številu točk ima prednost pri uvrstitvi na prednostno listo in pri dodelitvi posojila po naslednjem vrstnem redu občan:
– ki je dosegel več točk po kriterijih stanovanjskih razmer,
– ki ima najnižji dohodek na družinskega člana v preteklem letu,
– ki ima več otrok za preživljanje.
3. Postopek za sestavo prednostne liste in za dodeljevanje posojil
20. člen
Stanovanjska posojila se dodeljujejo v skladu s prednostno listo, ki se sestavi z evidentiranjem upravičencev, z ugotavljanjem izpolnjevanja splošnih in posebnih pogojev ter z ocenjevanjem osnov in meril iz 18. člena tega pravilnika.
21. člen
Evidentiranje upravičencev do posojila se opravi z javnim razpisom. Sklep o objavi razpisa posojila sprejme župan na predlog Upravnega odbora Stanovanjskega sklada. Razpis posojila se objavi v lokalnem ali dnevnem časopisu.
22. člen
Z javnim razpisom posojil je treba seznaniti občana:
– o obsegu in namenu sredstev, ki so v tekočem letu na razpolago za kreditiranje,
– o splošnih in posebnih pogojih za pravico do posojila,
– o dokumentaciji, ki jo je treba priložiti prijavi na razpis,
– o trajanju razpisa,
– o organu ali organizaciji, ki sprejema prijave na razpis in
– o načinu ter o roku objave razpisnih rezultatov.
Udeleženci razpisa vlagajo vloge v roku 15 dni po objavi razpisa.
Rok za objavo razpisnih rezultatov je 90 dni po izteku razpisnega roka.
23. člen
Po izteku razpisnega roka najprej pregleda vse prispele prijave komisija, ki izloči vse prepozne ali nepopolne prijave ter prijave udeležencev v razpisu, za katere je mogoče iz prijave in priložene dokumentacije ugotoviti, da ne izpolnjuje splošnih ali posebnih pogojev za uvrstitev na prednostno listo upravičencev do posojila.
Komisija nato imenuje potrebno število komisij za ogled in ocenitev stanovanjskih razmer udeležencev razpisa in gradbenega stanja objektov, ki jih udeleženci razpisa gradijo ali prenavljajo.
Komisijo za ogled stanovanjskih razmer in gradbenega stanja objektov sestavljajo trije člani. O ogledih stanovanjskih razmer in gradbenega stanja objektov, ki se gradijo ali prenavljajo, se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani komisije.
24. člen
Po ogledu stanovanjskih razmer in gradbenega stanja objektov, ki se gradijo ali prenavljajo in po razjasnitvi vseh dejstev o pravici do posojila, se opravi točkovanje pri vseh udeležencih razpisa, ki izpolnjujejo splošne in posebne pogoje za posojilo.
Po končanem točkovanju sestavi komisija predlog prednostne liste, na katero uvrsti posamezne udeležence razpisa po vrstnem redu glede na število doseženih točk.
Komisija sestavi posebej:
– predlog prednostne liste upravičencev do posojil za zasebno individualno gradnjo stanovanj ali stanovanjskih hiš,
– predlog prednostne liste upravičencev do posojil za prenovo zasebnih stanovanj in stanovanjskih hiš ter
– predlog prednostne liste upravičencev do posojil za nakup novih stanovanj v okviru občinskega programa graditve stanovanj ali kompleksne prenove stanovanjskih hiš.
Predlog prednostne liste mora vsebovati tudi predlagane zneske dodeljenega posojila.
25. člen
Predlog prednostne liste predloži komisija Upravnemu odboru stanovanjskega sklada, ki prouči delo komisije in prednostno listo sprejme.
26. člen
Po sprejemu prednostne liste obvesti upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve vse udeležence razpisa o uvrstitvi na prednostno listo in o znesku dodeljenega posojila ter o morebitnih razlogih, zaradi katerih posamezni udeleženci razpisa ne izpolnjujejo pogoje za uvrstitev na prednostno listo in za dodelitev posojila.
Udeleženci razpisa, ki menijo, da so bile kršene njihove pravice, lahko ugovarjajo v 15 dneh po sprejemu odpravka sklepa pri županu.
27. člen
Občana, ki je ob udeležbi na razpis zamolčal resnična dejstva ali dal lažne podatke, ki so bistveno vplivali na njegovo uvrstitev na prednostno listo in na obseg njegove pravice do posojila, se ne uvrsti na prednostno listo upravičencev do posojil za tekoče leto, če je že uvrščen na prednostni listi, pa se njegova uvrstitev razveljavi.
4. Višina posojila
28. člen
Občanu pripada posojilo v znesku do največ 40% predračunske vrednosti. Pri določanju predračunske vrednosti se upošteva samo tista stanovanjska površina, ki se v skladu z določbami 8. člena tega pravilnika šteje za primerno glede na število družinskih članov.
Ob vsakem razpisu se upošteva cena kvadratnega metra stanovanjske površine, ki jo za tekoče leto določi Občina Žalec in je podlaga za določitev predračunske vrednosti.
29. člen
Dejanska višina posojila, ki pripada občanu je odvisna od doseženega skupnega dohodka na družinskega člana v preteklem letu v primerjavi s povprečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu, in sicer:
do 50% dohodka pripada največ do 40% predrač.vred.
od 50% do 75% dohodka pripada največ do 35% predrač.vred.
nad 75% pripada največ do 30% predrač.vred.
30. člen
Občan je za isto stanovanjsko hišo ali za isto stanovanje, ki ga gradi ali kupuje in za ista prenovitvena dela, ki jih izvaja upravičen do posojila le enkrat, če mu je bilo dodeljeno do pripadajočega zneska do katerega je upravičen glede na osnove in merila v skladu s tem pravilnikom v letu v katerem se je uvrstil na prednostno listo.
31. člen
Občanom se dodeljuje posojilo do pripadajočega zneska v okviru razpisane vsote za posamezne vrste posojila po vrstnem redu, kot so se uvrstili na prednostno listo.
32. člen
V upravičenih primerih, predvsem pa, ko to narekujejo interesi racionalne porabe sredstev, ki so namenjena za posojila ali če je število upravičencev do posojila, ki so se uvrstili na prednostno listo v očitnem nesorazmerju z razpisano vsoto za posojila, lahko župan odloči, da se vsem upravičencem linearno za določen odstotek, znižajo zneski posojila, vendar največ do 50% predračunske vrednosti.
Če kljub linearnemu znižanju razpisana vsota ne zadošča, se posojila dodelijo le do zaporedne številke prednostne liste do katere zadošča razpisana vsota.
V primerih iz prejšnjega odstavka lahko upravičenci uveljavljajo razliko do pripadajočega zneska posojila pri enem izmed prihodnjih razpisov posojil.
Dodeljeni zneski posojila se v tem primeru revalorizirajo po stopnji, ki je enaka gibanju cene m2 iz tretjega odstavka 28. člena tega pravilnika in se odštejejo od pripadajočega zneska posojila, ki bi pripadal občanu ob ponovni udeležbi na razpisu.
5. Poraba in vračanje posojila ter medsebojne pravice in obveznost
33. člen
Po pravnomočnosti sklepa o dodelitvi posojila sklene upravičenec z banko, ki jo določi posojilodajalec, posojilno pogodbo s katero se določajo medsebojne pravice in obveznosti v skladu s tem pravilnikom
Občan je dolžan skleniti posojilno pogodbo v enem mesecu po pravnomočnosti sklepa o dodelitvi posojila oziroma v enem mesecu od dneva, ko je na vrsti za koriščenje posojila. Posojilo mora izkoristiti najkasneje v treh mesecih.
Po preteku rokov iz prejšnjega odstavka preneha pravica do posojila oziroma do porabe neizkoriščenega dela dodeljenega posojila.
34. člen
Stanovanjsko posojilo je namensko in se lahko koristi le za namen za katerega je bilo odobreno.
35. člen
Občani, ki jim je bilo dodeljeno posojilo, koristijo posojilo po vrstnem redu kot so se uvrstili na prednostno listo in v skladu z dinamiko oblikovanja proračunskih sredstev, namenjenih za kreditiranje stanovanjske graditve v tekočem letu.
36. člen
Obrestna mera za stanovanjska posojila mora pokrivati planirane stroške poslovanja s sredstvi za kreditiranje stanovanjske graditve v posameznem koledarskem letu.
Obrestna mera za posojila je enaka obrestni meri, ki jo ima za posojila občanom Stanovanjski sklad Republike Slovenije.
Stroški, ki jih zaračuna banka ob izvedbi odobritve posojila, se vključijo v skupno obrestno mero.
37. člen
Posojilno terjatev je dolžan občan zavarovati tako:
– da s posebno izjavo dovoli, da se mu od vseh njegovih osebnih dohodkov odteguje mesečna anuiteta in nakazuje banki ter
– da dodeljeno posojilo zavaruje pri zavarovalnici.
38. člen
Občan vrača posojilo v mesečnih anuitetah.
Občan, pri katerem znaša povprečni mesečni skupni dohodek na družinskega člana v preteklem letu do 50% povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu, odplačuje posojilo 10 let.
Za vsakih nadaljnjih 7,5% preseganja povprečnega skupnega mesečnega dohodka na družinskega člana v preteklem letu se skrajša odplačilna doba za eno leto.
Odplačilna doba ne more biti krajša od 24 mesecev, mesečna anuiteta pa ne nižja od 5% povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu.
39. člen
Ne glede na določbe prejšnjega člena je občan dolžan takoj v celoti vrniti dodeljeno posojilo:
– če delno ali v celoti ne izkoristi posojila v skladu z njegovo namembnostjo,
– če se ugotovi, da je med postopkom za dodelitev posojila zamolčal resnična dejstva ali dal lažne podatke, ki so bistveno vplivali na njegovo pravico do posojila,
– če v pogodbeno dogovorjenem roku ne izprazni najemno stanovanje ter ga ne izroči občini kot lastniku,
– če pravočasno ne poravna najmanj tri zaporedne mesečne obroke in jih ne plača tudi v nadaljnjih tridesetih dneh po dospelosti zadnjega neplačanega obroka.
V primerih iz prejšnjega odstavka se neodplačani del posojila revalorizira po stopnji po kateri revalorizira stanovanjska posojila banka.
IV. KONČNA DOLOČBA
40. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 02200/003/97
Žalec, dne 22. aprila 1997.
Predsednik
Upravnega odbora
stanovanjskega sklada
občine Žalec
Peter Gominšek l. r.
Soglašam!
Predsednik
Občinskega sveta
občine Žalec
Franc Žolnir, dipl. ek. l. r.
