Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o inšpekciji dela (ZID-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21. maja 1997.

V zakonu o inšpekciji dela (Uradni list RS, št. 38/94) se v drugem odstavku 6. člena za besedo “pravne” doda vejica in beseda “ekonomske”.

V prvem odstavku 13. člena se črta zadnji stavek.

V drugem odstavku 14. člena se beseda “pošlje” nadomesti z besedo “vroči”.

V drugem stavku drugega odstavka 15. člena se za besedo “mora” dodajo besede “v takem primeru”.

Za 15. členom se dodajo novi 15.a, 15.b in 15.c člen, ki glasijo:

Delodajalec mora inšpektorju poročati o izvršitvi odločbe v osmih dneh po poteku posameznega roka za njeno izvršitev.

Inšpektor za delo lahko zadrži izvršitev dokončnega sklepa, ki posega v obstoječe pravice, obveznosti in odgovornosti delavca do njegove pravnomočnosti, če ugotovi očitno kršitev pravice delavca.
Pisni sklep o zadržanju izda inšpektor za delo najpozneje v treh dneh od dneva, ko je bilo opravljeno inšpekcijsko nadzorstvo.
Sklep iz prejšnjega odstavka je lahko usten, kadar obstaja možnost nastanka nenadomestljive škode. V tem primeru je inšpektor dolžan izdati pisni sklep najkasneje v treh dneh.
Inšpektor poda ovadbo pristojnemu državnemu tožilcu v primeru kaznivega dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost, zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zavodu za zdravstveno zavarovanje pa pošlje inšpektor sklep o zadržanju, če ima dokončni sklep iz prvega odstavka tega člena za posledico prenehanje delovnega razmerja.
Zoper sklep inšpektorja je dovoljena pritožba v treh dneh od dneva vročitve sklepa. Pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve. Ministrstvo, pristojno za delo, je dolžno o pritožbi odločiti v osmih dneh.

Če inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ugotovi kršitev v zadevi sklenitve, obstoja in prenehanja delovnega razmerja delavca, za katero je pristojno delovno sodišče opozori delavca, da lahko uveljavlja svoje pravice v sodnem postopku.”

V 17. členu se doda nova 4. točka, ki glasi:

“4. da je delodajalec omogočil delo tujcu ali osebi brez državljanstva v nasprotju s predpisi o zaposlovanju tujcev.”

Doda se nov drugi odstavek, ki glasi:

“V obrazložitvi odločbe je inšpektor dolžan opozoriti delodajalca na možnost izreka nadaljnjih ukrepov v primeru ponavljanja kršitev iz prejšnjega odstavka.”

Doda se nov 17.a člen, ki glasi:

Delodajalec odpravi nepravilnost iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena tako, da z delavcem v skladu s predpisi sklene pogodbo o zaposlitvi od dneva, ko je delavec začel opravljati delo in ga prijavil v zavarovanje, oziroma da z njim sklene pogodbo o delu in jo pošlje zavodu za zaposlovanje.

Delodajalec odpravi nepravilnost iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena tako, da delavca takoj prijavi v zavarovanje in začne plačevati predpisane prispevke, in sicer od dneva, ko je delavec začel opravljati delo pri delodajalcu.”

V prvem odstavku 19. člena se beseda “meni” nadomesti z besedama “verjetno izkaže”, beseda “večja” pa se črta.

21. člen se spremeni tako, da glasi:

“Če inšpektor pri istem delodajalcu več kot dvakrat v šestih mesecih ali večkrat v daljšem časovnem obdobju ugotovi kršitve iz 17. člena tega zakona, izda odločbo, s katero prepove delodajalcu opravljanje dejavnosti in poda pristojnemu organu predlog za začetek postopka za njegovo prenehanje, likvidacijo ali stečaj.”

24. člen se spremeni tako, da glasi:

“Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek delodajalec – pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:

1. inšpektorju ne zagotovi nemotenega opravljanja inšpekcijskega nadzorstva (drugi odstavek 12. člena);
2. ne ravna v skladu z odločbo, izdano na podlagi prvega odstavka 15. člena;
3. kljub prepovedi inšpektorja nadaljuje z opravljanjem delovnega procesa oziroma uporablja sredstva za delo (16. in 17. člen);
4. odpečati sredstva za delo, delovne pogoje ter delovišča ali druge prostore, v katerih se opravlja gospodarska ali negospodarska dejavnost (prvi odstavek 20. člena);
5. poškoduje, odstrani ali opravi kakršnokoli dejanje v zvezi s pečatom oziroma z žigom inšpekcije na pečatu (drugi odstavek 20. člena).
Z denarno kaznijo najmanj 80.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.”

Za 24. členom se doda nov 24.a člen, ki glasi:

Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje delodajalec – pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, ki v osmih dneh inšpektorju ne poroča o izvršitvi odločbe (15.a člen).

Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.”

Do sprememb zakona o delovnih razmerjih in do sprememb zakona o zaposlovanju tujcev se ne glede na 25. člen zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93 in 61/96 – odločba US) z denarno kaznijo 100.000 tolarjev kaznuje takoj na kraju prekrška delodajalec – pravna oseba ali posameznik, za vsak prekršek, iz 3. in 13. točke prvega odstavka 132. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91, 29/92 – odločba US, 71/93 in popravek v št. 2/94) in prvega odstavka 21. člena zakona o zaposlovanju tujcev (Uradni list RS, št. 33/92).
Z denarno kaznijo 25.000 tolarjev se kaznuje takoj na kraju prekrška tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.