Na podlagi drugega odstavka 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS št. 26/90, 18/93 in 47/93) ter 21. člena statuta Občine Logatec (Logaške novice, št. 4/95) je Občinski svet občine Logatec na 7. izredni seji dne 29. 4. 1997 sprejel
O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditveno območje naselja Logatec
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju dolgoročnega plana Občine Logatec sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za ureditveno območje naselja Logatec, ki jih je izdelal Urbanistični inštitut Republike Slovenije, št. projektne naloge 1738.
2. člen
Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:
– besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih,
– obrazložitev in utemeljitev pogojev za posege v prostor,
– soglasja pristojnih organov, organizacij in skupnosti z obrazložitvijo pogojev,
– prikaze prostorskih ureditev na obravnavanem območju iz prostorskih sestavin sprememb dolgoročnega plana Občine Logatec v merilu 1:5000,
– grafični prikaz meje območja na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000,
– grafični prikaz razmejitve območja ter merila in pogoje za posege v prostor na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000,
– karto varovanja v merilu 1:5000,
– elemente ambientalnega zaznavanja v merilu 1:5000,
– zbirni načrt komunalnih vodov v merilu 1:5000,
– varovalne pasove infrastrukturnih objektov in naprav v merilu 1:5000,
– programsko ureditev prometa v merilu 1:5000.
3. člen
Prostorski ureditveni pogoji določajo:
– funkcijo območja z vrsto izrabe in s pogoji za izrabo prostora,
– merila in pogoje za oblikovanje posegov v prostor,
– merila in pogoje za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč,
– merila in pogoje za prometno urejanje in urejanje sistema zvez,
– pogoje za komunalno in energetsko opremljanje,
– pogoje za varstvo voda,
– merila in pogoje za varstvo naravne in kulturne dediščine ter
– merila in pogoje za obrambo in zaščito.
Pogoji so določeni za celotno obravnavano območje, za posamezna območja urejanja, za površine in za ureditvene enote.
4. člen
Presoja vplivov na okolje po tem odloku je študija, ki vsebuje preučitev posledic posega v prostor in projekt sanacije razmer. Izdelajo jo lahko organi in organizacije, ki so usposobljeni za izdelavo takih študij. Presojo vplivov na okolje mora investitor predložiti pred izdajo lokacijskega dovoljenja.
Primarne dejavnosti po tem odloku so kmetijstvo, gozdarstvo, lov in ribolov.
Terciarne dejavnosti po tem odloku so trgovina, promet, gostinstvo, turizem in storitve.
Kvartarne dejavnosti po tem odloku so zdravstvo, socialno in otroško varstvo, šport in rekreacija, šolstvo, kultura, uprava, cerkev in svobodni poklici.
Nadomestna gradnja po tem odloku je gradnja objekta, ki se dovoli deloma ali v celoti na istih temeljih, da se nadomesti celoten objekt ali samo del.
Pomožni objekti po tem odloku so objekti, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje.
II. MEJA OBMOČJA, KI SE UREJA S PROSTORSKIMI UREDITVENIMI POGOJI
5. člen
Območje, ki se ga ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji, obsega dele k.o. Blekova vas, k.o. Dolenji Logatec in k.o. Gorenji Logatec.
Meja območja, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji ter meje in površine ureditvenih enot so določene v grafičnem prikazu.
Prostorski ureditveni pogoji določajo merila in pogoje za naslednje ureditvene enote:
-----------------------------------------------------------------------
Ime Šifra Tip ureditvene Območja
ureditvene ureditvene enote glede predvidenih
enote enote pogojev urejanja PIN
in oblikovanja
-----------------------------------------------------------------------
Blekova vas S1 ez, pk,
Brod – center J1 g, pk,
Brod – vas S2 ez, pk,
Čevica J2 g, pk,
Gorenja vas S3 pk, w
Grapovčnik 1 S4 ez
Grapovčnik 2 S5 sz, vz, x ZN
Grintavec S6 ez, pk, vz
Jačka 1 S7 sz, vz, x
Jačka 2 R1 x UN
KLI P1 i
Mandrge S8 ez, pk,
Martinj Hrib 1 S9 ez, d, pk,
Martinj Hrib 2 S10 ez, d
Martinj Hrib 3 S11 ez, d, pk,
Naklo S12 ez, pk,
Narodni dom C1 x UN
Ob Tržaški cesti S13 ez, x
Obrtna cona P2 d, i
Plesišče S14 ez, d
Pokopališče I1 k UN
Poštni vrt 1 S15 ez, sz, vz, x
Poštni vrt 2 C2 x
Skladišča C3 x UN
Staro jedro
– Dolenji Logatec J3 g, pk, x UN
Staro jedro
– Gorenji Logatec J4 g, pk, x UN
Studenček S16 ez, pk,
Valkarton P3 i
V Dovcah R2 w, x UN
Zapolje 1 P4 d, i, k
Zapolje 2 P5 d, i, k
Zelenica S17 ez, d, x
*Tržaška cesta LN
*Industrijska cesta LN
-----------------------------------------------------------------------
Oznake dejavnosti v ureditvenih enotah:
C – centralne dejavnosti I – infrastruktura
J – naselbinska jedra S – stanovanja
P – proizvodnja R – šport in rekreacija
Oznake predvidenih PIN
ZN – Zazidalni načrt
UN – Ureditveni načrt
LN – Lokacijski načrt
V posamezni ureditveni enoti, za katero je predvidena izdelava PIN, je možna izdelava PIN za del ureditvene enote. Lokacijski načrti se sprejemajo za linijske objekte komunalnih ali prometnih urejanj, pri čemer za območja, katera se z njimi ureja, veljajo tudi določbe PIN, s katerimi se urejajo pripadajoča zaledja.
Oznake pogojev glede urejanja in oblikovanja:
d – obrtne delavnice, proizvodni objekti
ez – enodružinska zazidava
g – strnjeno grajena jedra
i – industrijski objekti
k – komunalni in energetski objekti
pk – posamezne kmetije
sz – stanovanjski bloki in stolpiči
vz – vrstna stanovanjska zazidava in dvojčki
w – počitniške hiše
x – posamično oblikovani objekti.
III. SPLOŠNI POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR
6. člen
Splošna merila in pogoji veljajo za vsa območja urejanja, kolikor ni s posebnimi merili in pogoji za posamezno enoto določeno drugače.
1. Funkcija območja z vrsto izrabe in pogoji za izrabo prostora
1.1 Namembnost območij in površin
A) Območja urejanja, namenjena poselitvi
7. člen
V območjih za centralne dejavnosti (oznaka C) so dopustne naslednje dejavnosti:
– terciarne in kvartarne dejavnosti,
– stanovanja,
– komunalne in energetske dejavnosti za potrebe centralnih dejavnosti.
V območjih za infrastrukturo (oznaka I) so dopustne dejavnosti za komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo ter sisteme zvez.
V območjih naselbinskih jeder (oznaka J) so dopustne naslednje dejavnosti:
– stanovanja,
– spremljajoče dejavnosti za potrebe stanovanjskih območij, ki so: trgovine za lokalno oskrbo, gostinstvo in storitvene dejavnosti, ki ne motijo okolice s prekomernimi emisijami hrupa,
– kvartarne dejavnosti,
– proizvodne dejavnosti, ki ne motijo okolice s prekomernimi emisijami hrupa in po površini ne presegajo 100 m2,
– komunalne in energetske dejavnosti za potrebe naselbinskih jeder.
V območjih za stanovanja (oznaka S) so dopustne naslednje dejavnosti:
– stanovanja,
– spremljajoče dejavnosti za potrebe stanovanjskih območij, ki so: trgovine za osnovno oskrbo, gostinstvo in storitvene dejavnosti, ki ne motijo okolice s prekomernimi emisijami hrupa,
– kvartarne dejavnosti,
– proizvodne dejavnosti, ki ne motijo okolice s prekomernimi emisijami hrupa in po površini ne presegajo 100 m2,
– komunalne in energetske dejavnosti za potrebe stanovanjskih območij.
V območjih za proizvodnjo (oznaka P) so dopustne naslednje dejavnosti:
– industrija,
– proizvodnja,
– poslovni prostori,
– trgovine za občasno oskrbo,
– storitvene dejavnosti,
– šport in rekreacija,
– komunalne in energetske dejavnosti.
V območjih za šport in rekreacijo (oznaka R) so dopustne naslednje dejavnosti:
– šport in rekreacija,
– trgovine in storitve za šport in rekreacijo,
– gostinstvo,
– komunalne in energetske dejavnosti za potrebe športa in rekreacije.
B) Površine, ki niso namenjene poselitvi
Na kmetijskih površinah so dopustni posegi za naslednje dejavnosti:
– kmetijstvo,
– rekreacija, lov in ribolov.
Na gozdnih površinah so dopustni posegi za naslednje dejavnosti:
– gozdarstvo,
– rekreacija, lov in ribolov.
1.2 Pogoji glede vrste posegov v prostor
8. člen
Na celotnem območju, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji so dovoljeni naslednji posegi:
– vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave in odstranitve obstoječih objektov,
– gradnja pomožnih objektov na stavbnih zemljiščih in gradnja pomožnih objektov za potrebe kmetijstva izven stavbnih zemljišč,
– redna vzdrževalna dela, obnavljanje, rekonstrukcije, novogradnje ter odstranitve na prometnem omrežju in napravah,
– redna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, novogradnje in odstranitve na komunalnem omrežju in napravah,
– redna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, novogradnje in odstranitve na elektro-energetskem omrežju in napravah,
– vzdrževalna dela, rekonstrukcije, gradnje in odstranitve na vodnogospodarskih objektih in napravah,
– ureditve pokopališč, mrliških vežic in kapelic v sklopu pokopališč ter postavitve plošč in drugih spominskih obeležij,
– ureditve parterja s tlakovanjem in mikrourbano opremo,
– sprememba namembnosti v pritličjih stanovanjskih objektov za nemoteče obrtne, storitvene in poslovne dejavnosti ob pridobitvi ustreznih soglasij pristojnih organov in organizacij.
9. člen
Varstvo okolja
Gradnja objektov, dozidave, nadzidave in rekonstrukcije ter adaptacije so možne na stavbnih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno oskrbo, ki obsega minimalno dostopnost oziroma utrjeno pot, oskrbo s pitno vodo, oskrbo z električno energijo in odvajanje odpadnih voda v kanalizacijsko omrežje.
Vse objekte, ki so priključeni na vodovodno omrežje, je potrebno priključiti na javno kanalizacijo za odvod odpadne vode in na čistilno napravo. Do izgradnje omrežja in naprav za vodovod in čiščenje odpadnih voda so obvezne dvoprekatne nepretočne greznice, ki jih prazni in vsebino odvaža na ustrezna odlagališča pooblaščena organizacija.
V območjih urejanja, ki so namenjena za proizvodne in obrtne dejavnosti z emisijami in za hleve je potrebno predhodno izdelati presojo vplivov na okolje skladno z veljavnimi predpisi – uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vpliva na okolje (Uradni list RS, št. 66/96).
10. člen
Rezervati in varovalni pasovi prometnic in elektrokoridorjev
V rezervatih prometnic in rezervatih elektrokoridorjev je dovoljeno opravljati tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih. Novogradnje, ki niso v funkciji prometnic ali elektrokoridorjev, niso dovoljene.
V varovalnih pasovih obstoječih prometnic (cest in železnic) so dovoljene prizidave in nadzidave obstoječih objektov in drugi posegi v prostor v skladu s prometno-tehničnimi predpisi in s soglasjem upravljalca.
11. člen
Območja kmetijskih zemljišč I. kategorije
Na kmetijskih zemljiščih, ki so trajno namenjena za kmetijsko proizvodnjo (I. območje kmetijskih zemljišč), so dopustne gradnje in ureditve, ki so skladne z veljavnimi predpisi.
12. člen
Območja gozdov
Na gozdnih površinah varovalnih gozdov in gozdov posebnega pomena je dopustna sanitarna sečnja; izbor drevja opravi Zavod za gozdove. Posegi, ki bi oslabili gozdni rob, niso dovoljeni.
V varovalnih gozdovih niso dopustni posegi, ki bi kakor koli povečali labilnost terena.
13. člen
Območja varstva naravne in kulturne dediščine ter vodnih virov in voda
V območjih varstva naravne in kulturne dediščine ter v varstvenih območjih vodnih virov in voda je izvajanje posegov omejeno, skladno z veljavnimi predpisi ter s pogoji, opredeljenimi v 54. členu tega odloka.
14. člen
Območja, za katera bodo izdelani prostorsko izvedbeni načrti
Na območjih, za katera bodo izdelani prostorsko izvedbeni načrti, so do sprejetja le-teh dopustni naslednji posegi:
– nujna vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah,
– gradnja in rekonstrukcija infrastrukturnega omrežja in naprav,
– postavitev pomožnih objektov in naprav ter ozelenitve,
– postavitev začasnih objektov in naprav.
Ti posegi so dopustni pod pogojem, da ne bodo ovirali kasnejšega načrtovanja in da so skladni s predvidenimi ureditvami. Če bodo posegi v nasprotju s predvidenimi posegi v prostorskem izvedbenem načrtu, jih bo pred pričetkom izvajanja le-tega potrebno odstraniti.
2. Pogoji za oblikovanje posegov v prostor
2.1 Urbanistično oblikovanje
15. člen
Varovane robove naselij, ki so označeni v grafičnih prikazih, je treba varovati tako, da prek njih ni dopustna gradnja objektov.
V območjih varovanih pogledov, ki so označeni v grafičnih prikazih, niso dopustne gradnje in ureditve, ki bi zakrile kvalitetne poglede na objekte, naselje, naravne dominante ali dolge poglede na okolico.
Varovane gozdne robove in druge naravne značilnosti, ki so označeni v grafičnih prikazih, je treba varovati tako, da se ne spremeni njihova oblika.
16. člen
Pri določanju višinskih gabaritov objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov v ureditvenih enotah upoštevati tudi vertikalne gabarite v ureditveni enoti, tako da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja oziroma ožjega območja, razen tam, kjer je to izrecno dovoljeno.
17. člen
Pri nadomestni gradnji je dopustna ohranitev dela obstoječega objekta, tako da se ohranjeni del in novi objekt povežeta v enotno oblikovano stavbno maso; nakloni strešin in kritina morajo biti enaki. Ohranjanje delov prvotnih objektov kot samostojnih objektov, ločenih od novih, ni dopustno.
18. člen
Novi objekti so dopustni kot dopolnitve obstoječih gruč ali stavbnih kompleksov. Novih objektov na vizualno izpostavljenih legah ni dopustno postavljati.
19. člen
Višinske razlike na zemljišču morajo biti urejene z zatravljenimi brežinami.
Oporni zidovi niso dovoljeni. Dopustni so le v primerih, ko ni možno drugačno zavarovanje brežin, pri čemer je treba uporabljati kamen.
20. člen
Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
2.2 Arhitekturno oblikovanje
21. člen
Pri arhitekturnem oblikovanju v vseh ureditvenih enotah je potrebno upoštevati oblikovne značilnosti objektov v neposredni okolici. Posegi v prostor morajo ustvarjati oblikovno enovitost v posamezni ureditveni enoti in se vključevati v naselje, in sicer po:
– zasnovi izrabe funkcionalnega zemljišča,
– odmiku od sosednjih objektov,
– sestavi osnovnih stavbnih mas,
– višini in gradbeni črti,
– naklonu streh in barvi kritine,
– smeri slemen,
– razmerju fasad in orientaciji dostopov.
22. člen
Posegi v prostor lahko odstopajo od oblikovne enovitosti naselja:
– kadar ima kontrast namen opozoriti na drugačno dejavnost,
– kadar ima vizualna različnost namen vzpostaviti novo dominanto v prostoru s ciljem poenotenja heterogenosti območja.
23. člen
Oblikovanje stavbne mase
Strehe morajo biti praviloma dvokapnice nad osnovnim tlorisom; nad sestavljenim tlorisom so dopustne tudi večkapnice. Strešine morajo biti v istem naklonu. Cerkve, kapelice, znamenja, graščine in kvalitetnejši objekti značilne kmečke arhitekture imajo lahko drugačen naklon strehe od predpisanega naklona v pogojih za oblikovanje v ureditvenih enotah. Sleme mora potekati v smeri daljše stranice.
24. člen
Material kritine
Strehe morajo biti krite s kritino opečnih barv. Pločevinaste strehe so dopustne na kapelicah, cerkvah, znamenjih, dvorcih in na proizvodnih halah ter delavnicah. Prosojna, barvasta, valovita kritina ni dopustna.
25. člen
Vzdrževalna dela, rekonstrukcije, adaptacije, dozidave in nadzidave
Za vzdrževalna dela, rekonstrukcije, adaptacije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje.
Dozidave in nadzidave objektov se morajo skladati s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta. Prizidki z ravnimi strehami niso dopustni.
Pri vzdrževalnih delih, adaptacijah, rekonstrukcijah, dozidavah in nadzidavah objektov krajevno značilne arhitekture je treba ohranjati ornamente, značilne gradbene materiale, detajle, razporeditve odprtin in njihova razmerja ter naklone strešin.
2.3 Oblikovanje drugih posegov
26. člen
Ureditve vodotokov in hudournikov so dopustne predvsem z uporabo naravnih materialov.
27. člen
Pri urejanju kmetijskih zemljišč in z gradnjo kmetijskih ter gozdnih prometnic se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov, porušiti razmerja na labilnih tleh ter preprečiti odtok visokih voda in hudournikov.
28. člen
Pri urejanju javnih površin in pri prometnih ureditvah niso dopustne odstranitve varovanih dreves, ki so določena v grafičnem prikazu. V naselju, kjer objekti tvorijo ožine oziroma značilne stavbne nize, je za te objekte določena gradbena črta, ki je obvezna pri vseh ureditvah in posegih.
29. člen
Javne zelenice se uredijo:
– ob Tovarniški cesti,
– med Cankarjevo ulico in Tržaško cesto,
– med Notranjsko cesto in Jačko,
– na Čevici,
– za Gradom v Gorenjem Logatcu.
30. člen
Drevoredi se uredijo:
– dvostransko ob Tržaški cesti (v poteku od UE Zapolje1 do Kalc),
– dvostransko ob Notranjski cesti (od Tržaške ceste do vpadnice),
– dvostransko ob vpadnici (od železniškega nadvoza do Tržaške ceste),
– dvostransko ob Stari cesti.
31. člen
Proizvodni, obrtni in drugi posamični objekti večjega merila morajo biti ustrezno odmaknjeni od stanovanjskih objektov. Okolica teh objektov in pripadajoča parkirišča morajo biti zasajena z avtohtonim visokodebelnim drevjem, ograje pa zasajene z živo mejo z žičnim jedrom.
32. člen
Gostinski, storitveni in oskrbni objekti v vseh območjih urejanja morajo biti locirani v bližini obstoječih in novih prometnic. Parkirišča morajo biti zasajena z avtohtonim visokodebelnim drevjem.
Za gradnjo gostinskih objektov ali ob spremembi namembnosti obstoječih objektov mora investitor skladno z veljavnimi predpisi pridobiti strokovno oceno o obremenitvi okolja s hrupom.
2.4 Pogoji in merila za oblikovanje v tipih ureditvenih enot
33. člen
Obrtne delavnice, proizvodni objekti (d)
Za oblikovanje objektov v ureditveni enoti delavnic, proizvodnih objekov velja:
– višina nadomestnih ali dopolnilnih gradenj mora biti taka, da gradnje niso vidno izpostavljene in da ne tvorijo nove višinske dominante v prostoru,
– poslovni deli objektov oziroma deli objektov, ki niso neposredno namenjeni proizvodnji, naj bodo locirani ob glavni dovozni cesti oziroma javnemu prostoru.
34. člen
Enodružinska zazidava (ez)
Za oblikovanje objektov v ureditveni enoti enodružinske zazidave velja:
1. stanovanjski objekti
– višina: največ P+1+M, kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad terenom; kolenčni zid ne sme biti višji od 150 cm,
– vrsta strehe in naklon strešin: dvokapnica, 30–45°
2. objekti terciarnih in kvartarnih dejavnosti
– višina: največ P+1+M, kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad terenom; kolenčni zid ne sme biti višji od 150 cm,
– vrsta strehe in naklon strešin: dvokapnica, 30–45°.
Objekt mora biti oddaljen od posestne meje najmanj 4 m in 8 m od objekta na sosednji parceli. V primeru približevanja posestni meji ali objektu na sosednji parceli je potrebno pridobiti soglasje lastnika sosednje parcele.
Pomožni objekti morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem osnovnega objekta. Površina pomožnega objekta ali skupine pripadajočih pomožnih objektov ne sme presegati 30% površine osnovnega objekta.
Prostostoječi pomožni objekti morajo imeti podolgovat tloris in simetrično dvokapnico v naklonu 30–45°. Enokapnice in ravne strehe niso dopustne. Vrtne ute lahko imajo šotorasto streho.
35. člen
Strnjeno grajena jedra (g)
Za oblikovanje objektov v ureditveni enoti strnjeno grajena jedra velja:
– tloris stanovanjskih objektov: podolgovat, z razmerjem stranic najmanj 1:1,4,
– tloris gospodarskih poslopij, obrtnih delavnic in objektov, namenjenih terciarnim in kvartarnim dejavnostim: podolgovat, z razmerjem stranic najmanj 1:2,
– višina objektov: največ P+1+M, kota pritličja pri vhodu je lahko največ 30 cm nad terenom, kolenčni zid pa je lahko visok največ 50 cm, ali P+M, kjer je kolenčni zid visok do 150 cm.
– vrsta strehe in naklon strešin: dvokapnica, 35–45.
Na fasade starih meščanskih in kmečkih hiš ni dovoljeno dodajati vetrolovov. Nadstreški nad vhodi morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in z materiali vhodne fasade objektov.
Pomožni objekti morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem osnovnega objekta. Površina pomožnega objekta ali skupine pripadajočih pomožnih objektov ne sme presegati 30% površine osnovnega objekta. Strehe in materiali pomožnih objektov morajo biti enake streham osnovnih objektov. Pri posameznih objektih ali zaključenih območjih se morajo posegi izvajati v soglasju s pooblaščeno organizacijo za varstvo naravne in kulturne dediščine.
36. člen
Industrijski objekti (i)
Za oblikovanje objektov v ureditveni enoti industrijskih objektov velja:
– višina nadomestnih ali dopolnilnih gradenj sme biti taka, da gradnje niso vidno izpostavljene in da ne tvorijo nove višinske dominante v prostoru,
– poslovni deli objektov oziroma deli objektov, ki niso namenjeni proizvodnji, naj bodo arhitekturno oblikovani in locirani ob glavni dovozni cesti oziroma ob javnem prostoru.
Objekte poudarjenih horizontalnih gabaritov, je potrebno členiti. Če tehnološki procesi v posameznih objektih zahtevajo višinsko poudarjene elemente (dimnike, stolpe ipd.), jih je potrebno arhitekturno oblikovati.
37. člen
Komunalni in energetski objekti (k)
Za oblikovanje objektov v ureditveni enoti komunalnih in energetskih objektov velja, da jih je treba oblikovati nevpadljivo in ne na vizualno izpostavljenih legah.
38. člen
Posamezne kmetije (pk)
Za oblikovanje objektov v ureditveni enoti posameznih kmetij velja:
– tloris stanovanjskih objektov: podolgovat, z razmerjem stranic najmanj 1:1,4,
– tloris gospodarskih poslopij obrtnih delavnic in objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti: podolgovat, z razmerjem stranic najmanj 1:2,
– višina objektov: največ P+1+M, kota pritličja pri vhodu je lahko največ 30 cm nad terenom, kolenčni zid pa je lahko visok največ 50 cm, ali P+M, kjer je kolenčni zid visok do 150 cm.
– vrsta strehe in naklon strešin: dvokapnica, 35–45°.
Na fasade starih kmečkih hiš ni dovoljeno dodajati vetrolovov. Nadstreški nad vhodi morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali vhodne fasade objektov.
39. člen
Stanovanjski bloki in stolpiči (sz)
Za oblikovanje objektov v ureditveni enoti stanovanjskih blokov in stolpičev velja:
– dozidave stolpičev, tako da se podaljša razmerje tlorisa na 1:1,4,
– dozidave za skupne potrebe stanovalcev (vetrolovi, prostor za smeti, kolesarnice ipd.),
– nadzidave niso dovoljene.
Skupinske in posamezne garaže je potrebno oblikovati skladno z oblikovanjem objekta kateremu pripadajo. Pritličje stanovanjskih blokov je dovoljeno izkoristiti za garaže.
40. člen
Vrstna stanovanjska zazidava in dvojčki (vz)
Za oblikovanje objektov v ureditveni enoti vrstnih stanovanjskih zazidav in dvojčkov velja:
– višina objektov: največ P+1+M, kota pritličja pri vhodu je lahko največ 100 cm nad terenom; kolenčni zid je lahko visok največ 50 cm, ali P+M, kjer je kolenčni zid visok do 150 cm.
– vrsta strehe in naklon strešin: dvokapnica, 30–45°.
Pomožni objekti se morajo izvesti za celoten niz z enako stavbno maso, streho in gradbenimi materiali.
Odmik med dvema nizoma stavb ali niza stavb od dovoznih cest mora biti najmanj 5 m.
41. člen
Počitniške hiše (w)
Za oblikovanje objektov v ureditveni enoti počitniških hiš velja:
– tloris: največ 40 m2,
– višina: največ P+M, kjer je pritličje pri vhodu največ 30 cm nad terenom, kolenčni zid pa visok največ 50 cm,
– naklon strešin: 35–45°.
Posek avtohtonega drevja ni dovoljen.
42. člen
Posamično oblikovani objekti (x)
Za oblikovanje objektov v ureditveni enoti posamično oblikovanih objektov velja, da je pri obstoječih objektih potrebno upoštevati oblikovne značilnosti in kvalitete obstoječih objektov, pri novogradnjah pa načelne kriterije iz 20., 21. in 22. člena tega odloka.
3. Pogoji za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč
43. člen
Velikost gradbene parcele mora biti prilagojena namembnosti in velikosti objekta. V ureditveni enoti mora biti usklajena z lego sosednjih objektov, s konfiguracijo terena, kakor tudi glede na posestne meje.
Gradbena parcela za individualni stanovanjski objekt meri od 500 do 1.200 m2 (toleranca +10%). Do vsake parcele mora biti zagotovljen dostop preko odmerjene in kot javno dobro vknjižene ceste ali javne poti.
Pri določanju gradbene parcele kmetije se upošteva tudi medsebojna razporeditev objektov kmetije, vrsta kmetijske proizvodnje in potrebni manipulativni prostor za kmetijsko mehanizacijo. Gradbena parcela za kmetijo meri najmanj 2000 m2.
Pred pričetkom gradnje objektov v pobočjih, kjer je naklon pobočja večji od 25%, je potrebno predhodno opraviti geomehansko preveritev nosilnosti tal.
V 30 m širokem pasu ob gozdnem robu so dovoljeni posegi s soglasjem pristojne gozdarske službe.
44. člen
Funkcionalno zemljišče se določa glede na velikost in namembnost objekta ter oblikovanost zemljišča. Omogočati mora neovirano uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen v primeru, da je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču.
Za stanovanjske objekte je širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta najmanj 2,5 m. Širina dovoza do objekta pa najmanj 3 m.
Za kmetijske objekte je širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta najmanj 2,5 m. Širina dovoza pa najmanj 3,5 m.
Če je dejansko zemljišče pri obstoječih objektih manjše od funkcionalnega zemljišča, ugotovljenega na osnovi navedenih meril, se upošteva dejanska površina zemljišča (parcele).
4. Pogoji za urejanje prometa in sistemov zvez
45. člen
Pri rekonstrukcijah in preplastitvah je potrebno nivo cestišča in pločnikov za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost ne poslabša.
Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da se z njimi ne ovira promet in ne poškoduje cesta in cestni objekti. Uredijo se lahko v soglasju s pristojnim organom in z upravljavcem ceste.
Zagotoviti je potrebno služnostne poti na kmetijska zemljišča za poti, ki bodo izgubljene ob zazidavi.
Ceste, na katere se priključujejo transportne poti, ki zagotavljajo kamionski prevoz gozdnih lesnih sortimentov in drugih primarnih surovin, morajo biti utrjene tako, da vozišče prenese 10 t osne obremenitve.
46. člen
Interni dovozi in priključki morajo biti navezani na lokalno dovozno prometno omrežje s skupnimi priključki. Širina cestišča je najmanj 3,5 m.
Urgentni in intervencijski dovozi do stavbnih parcel morajo biti omogočeni neposredno s ceste ali posredno preko skupnih dovozov ali sosednjih dvorišč.
47. člen
Za glavne prometnice v naselju in predvidene nove prometnice v območju urejanja je širina cestišča 5 m. Varovalni pas ob prometnici znaša 2 m od roba cestišča. V varovalnem pasu ni dovoljena gradnja ograj ali nameščanje drugih ovir (živih mej ipd.).
48. člen
Parkiranje (stacionarni promet)
Pri novogradnjah kot pri spremembi namembnosti oziroma dejavnosti je potrebno zagotoviti normativno število parkirnih mest.
Pri objektih z dejavnostmi, kjer se pojavlja veliko število avtomobilov (gostilne, servisi, delavnice za popravilo avtomobilov, banke, pošte, kvartarne dejavnosti), je treba zagotoviti parkirne prostore na funkcionalnem zemljišču pri objektu ali na skupnem funkcionalnem zemljišču za več objektov skupaj.
Parkirišča pri teh objektih morajo biti locirana ob objektu ali za njim, kadar to dopuščajo prostorske razmere. V nasprotnem primeru si mora investitor pridobiti soglasje upravljalca javne površine.
49. člen
Pločniki
Pločniki za pešce se uredijo ob vseh glavnih cestah in ob poteh, iz zgostitvenih območij proti šolam, zdravstvenim ustanovam, kulturnim ustanovam, cerkvam, pokopališčem ter drugim objektom javnega značaja.
Pri izgradnji javnih prometnic za pešce je treba zagotoviti ustrezen dostop za invalide in kolesarje.
50. člen
Kolesarske steze
Kolesarske steze so možne na označenih trasah:
– dvostransko ob Tržaški cesti (od osnovne šole v Gor. Logatcu do križišča z Rovtarsko cesto),
– enostransko, dvosmerno ob vpadnici z avtoceste (od križišča z Notranjsko cesto do Tržaške ceste),
– ob Notranjski cesti (od obvoznice do vrtca, šole),
– skozi naselje Martinj Hrib, ob bivši regionalni cesti,
– ob Tovarniški ulici.
51. člen
Sistemi zvez
Ob medkrajevnih kablih za zveze je v trimetrskem pasu dopustna le gradnja komunalnih naprav.
Novogradnje in adaptirani objekti s svojimi višinskimi gabariti ne smejo posegati v koridorje radio-relejnih zvez.
5. Pogoji za komunalno in energetsko opremljanje in urejanje
52. člen
Na območju urejanja so dovoljene gradnje, rekonstrukcije, prenove in odstranitve komunalnih naprav ter vzdrževalna dela na teh napravah.
Na območju urejanja je obvezna priključitev objektov na komunalne naprave za oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne vode in oskrbo z električno energijo.
Gradnjo, rekonstrukcijo in sanacijo komunalnih naprav je treba izvajati časovno in fizično usklajeno z upoštevanjem racionalnosti izvajanja posegov glede na druge komunalne vode na isti trasi in glede na ureditev prometnih površin.
Pri parcelaciji in gradnji je potrebno upoštevati obstoječe in predlagane poteke primarne in sekundarne infrastrukture ter njihove varovalne koridorje.
Dopustni so manjši odmiki od predlaganih tras, če to narekujejo terenske razmere ali racionalnejši potek komunalne naprave oziroma racionalnejša rešitev.
Komunalna infrastruktura do sekundarnega nivoja poteka praviloma po javnih oziroma skupnih površinah.
Na odsekih, kjer objekti ali naprave komunalne infrastrukture zaradi terenskih značilnosti ali drugih razlogov ne ležijo v javnih površinah, je treba zagotoviti dostop pooblaščenim osebam, ki naprave vzdržujejo.
Nadzemne komunalne in energetske naprave (trafo postaje, vodna črpališča ipd.) je treba postavljati nevpadljivo, predvsem ne na osrednjih prostorih naselja. Priporočljive so postavitve ob obstoječih objektih, pri čemer je potrebno predhodno soglasje lastnika zemljišča. Postavitve teh objektov v območjih varstva naravne in kulturne dediščine niso dopustne.
53. člen
Požarna voda
Sanitarni vodovod mora zagotavljati tudi zadostne količine požarne vode. Na ustreznih medsebojnih razdaljah je treba postaviti protipožarne hidrante.
54. člen
Odvajanje odpadnih voda
Odvod odpadnih voda se mora izvesti v ločenem sistemu.
Vse fekalne odpadne vode je potrebno priključiti na javno kanalizacijo s čistilno napravo. Po izgradnji kanalizacije je treba obstoječe greznice ukiniti.
Do izgradnje kanalizacije v še neopremljenih območjih morajo biti vse fekalne odpadne vode priključene na nepretočne greznice. Zagotovljeno mora biti redno čiščenje greznic in odvoz ter neoporečno odlaganje pregnite vode na za to opredeljen prostor.
Čiste meteorne vode je treba odvajati v ponikalnice. Vse meteorne vode z utrjenih površin, kjer se odvija motorni promet ali industrijska manipulacija, je treba speljati v meteorno kanalizacijo ali ponikovalnico preko lovilcev olj.
55. člen
Elektroenergetsko omrežje
Vse novo nizkonapetostno omrežje je treba graditi kabelsko. Skladno z zazidavo je potrebno dopolniti zmogljivosti srednjenapetostnega omrežja in trafo postaj.
Nove transformatorske postaje je dovoljeno locirati znotraj ureditvenega območja naselja na parcelah, za katere je pridobljeno soglasje lastnika in tistega, čigar interes je prizadet.
Prostozračni elektrovodi ne smejo potekati v smeri varovanih pogledov.
56. člen
Telekomunikacijsko omrežje
Novo telefonsko omrežje se izvede z zemeljskimi kabli. Dopustna je prostozračna izvedba razvodov do posameznih naročnikov iz kabelskih razvodišč. Pri tem je potrebno upoštevati že izdelano lokacijsko dokumentacijo za telefonsko distribucijsko omrežje.
57. člen
Javna razsvetljava
Javna razsvetljava se izvede na vseh zbirnih cestah in peš površinah.
58. člen
Ogrevanje
V novih objektih je dovoljeno ogrevanje z ekološko sprejemljivimi gorivi (elektrika, drva, plin, sonce, kurilno olje z nizko vsebnostjo žvepla).
V večjih zazidljivih območjih je potrebno zgraditi skupne kurilnice (kotlarne), ki uporabljajo za ogrevanje ekološko sprejemljiva goriva.
59. člen
Odstranjevanje odpadkov
Komunalne odpadke je potrebno zbirati v smetnjakih.
Odjemna mesta s kontejnerji ali zabojniki v naseljih morajo biti urejena na vizualno neizpostavljenih lokacijah. Stati morajo na utrjenih površinah, tako da je omogočeno enostavno čiščenje. Odjemna mesta za kosovni odpad, papir in steklovino naj bodo v bližini trgovin ali parkirišč.
Odjemna mesta za odpadke na pokopališčih morajo biti urejena v sklopu ograje – zida pokopališča, vendar ne na vidno izpostavljenih lokacijah.
Pri ravnanju s komunalnimi odpadki morajo investitorji novogradenj in izdelovalci lokacijske dokumentacije za posamezne posege upoštevati veljavne predpise in standarde.
Zagotovljen mora biti reden in enoten način odvoza odpadkov.
Strogo je prepovedano odlaganje odpadkov v kraške vrtače, opuščene meandre strug potokov ali na zamočvirjena, kmetijsko manjvredna zemljišča.
6. Pogoji za varstvo voda
60. člen
V varovanih območjih vodotokov je prepovedano graditi kakršne koli objekte, ograje, naprave, ki bi preprečevali dostop do vode. Prav tako so prepovedani posegi, ki bi spreminjali obstoječi vodni režim (zajezitve, brvi s podporo v strugi, zoževanje pretoka ipd.)
Vse površinske vode, ki pritekajo na območje urejanja in ga prečkajo, je potrebno urediti tako, da bodo stanovanjski objekti in drugi objekti varni pred stoletnimi poplavnimi vodami.
Vsi objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijsko omrežje za odpadno vodo. Kanalizacija mora biti grajena vodotesno. Do izgradnje kanalizacije je odpadne vode možno odvajati v vodotesne greznice. Vse odpadne vode je pred izlivom v vodotoke potrebno prečistiti na čistilni napravi.
Uporaba gnojil, strupov in insekticidov mora biti nadzirana.
6.a Pogoji v zaščitnem pasu plinovoda M3 Šempeter pri Gorici – Ljubljana
60.a člen
Pri vseh gradbenih posegih v zaščitnem pasu plinovoda (2x200 m) je potrebno pridobiti soglasje k lokaciji in gradnji upravljalca plinovodnega omrežja.
V zaščitnem pasu plinovoda (2x30 m) je prepovedana novogradnja objektov za stanovanje ali bivanje ljudi.
7. Pogoji za varstvo in razvoj naravne in kulturne dediščine
61. člen
Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili naravno ali kulturno dediščino, niso dovoljeni.
Za vse posege na objektih in v območjih naravne in kulturne dediščine kakor tudi za spremembo namembnosti v njih je potrebno pridobiti strokovno mnenje pristojne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Posek avtohtonega drevja ni dovoljen.
8. Merila in pogoji za varstvo in izboljšanje okolja
62. člen
Vse obstoječe vire onesnaževanja in motenj v okolju je potrebno sanirati.
63. člen
Nove dejavnosti, novogradnje in drugi posegi v prostor v območju urejanja so dovoljeni, če ne poslabšujejo obstoječega stanja oziroma so motnje v mejah predpisov s področja varstva okolja.
Za vsako proizvodno obrt kakor tudi za druge ekološko zahtevne posege si mora investitor pred izdelavo lokacijske dokumentacije za gradnjo ali poseg v prostor pridobiti soglasje in pogoje pristojnih organizacij.
64. člen
Na celotnem območju urejanja so dopustne le tiste dejavnosti, ki skladno z veljavnimi predpisi ne povzročajo večjih obremenitev okolja in ne presegajo dovoljene ravni hrupa za posamezno območje.
V območjih za proizvodnjo (oznaka P) je potrebno upoštevati dovoljene ravni hrupa za proizvodna območja.
65. člen
Pri vseh novih gradnjah morajo biti zagotovljeni elementi naravne osvetlitve bivalnih in delovnih prostorov v skladu z veljavnimi predpisi.
66. člen
V proizvodnih objektih in obrtnih delavnicah so dovoljeni le takšni tehnološki postopki, ki ne onesnažujejo zraka, površinskih voda in podtalnice ter ne vplivajo na stanovanjska območja s prekomerno hrupnostjo.
Uporabniki prostora, ki na svojem zemljišču vršijo manipulacijo oziroma skladiščijo nevarne snovi (goriva, olja, kemikalije), lahko to opravljajo le v pokritih prostorih. Manipulacijske površine morajo biti urejene tako, da se ob eventualnem razlitju nevarnih snovi te lahko v celoti prestreže.
Uporabniki prostora, ki v tehnološkem procesu (obrtne delavnice) uporabljajo nevarne snovi oziroma imajo lastne čistilne naprave, morajo voditi dnevnik in redno vršiti analizo odpadnih voda, ki jih spuščajo v naravni recipient.
Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme.
9. Merila in pogoji za obrambo in zaščito
67. člen
Zaklonišča
Zaklonišča osnovne zaščite se morajo graditi v strnjenih naseljih blokovne gradnje in v centrih zvez in v energetskih objektih v skladu z ustreznimi predpisi ter kriteriji.
V več stanovanjskih stavbah, v katerih ni zaklonišč, je potrebno ojačati plošče nad kletmi v skladu z veljavnimi predpisi.
68. člen
Požarna voda
Zagotoviti je potrebno predpisane količine požarne vode preko hidrantov, ki bodo med seboj razmaknjeni glede na gostoto pozidave.
IV. POSEBNE DOLOČBE
69. člen
Martinj Hrib (ureditvene enote S9, S10 in S11)
Pri alokaciji površin za stanovanjsko in drugo gradnjo se upoštevajo dejavnosti in dispozicije objektov in naprav v skladu z osnutki prostorkih ureditvenih pogojev za območja urejanja ‘MH OS1-B Ob Železnici’, ‘MH OS2 Plesišče’, ki jih je izdelal Zavod za načrtovanje Vrhnika, avgusta 1990, in z osnutkom prostorskih ureditvenih pogojev za območje urejanja ‘MH S2 Martinj Hrib – staro naselje’, ki jih je izdelalo podjetje Primis Vrhnika, junija 1993.
70. člen
Zapolje (del ureditvenih enot P4 in P5)
Pri alokaciji površin za gradnjo v delu ureditvenih enot se upoštevajo namembnosti in dispozicije objektov v skladu z osnutkom prostorskih ureditvenih pogojev za komunalno cono ‘IZ1 Zapolje’, ki jih je izdelal IBT inženiring, januarja 1991.
71. člen
Blekova vas (del ureditvene enote S1)
Pri alokaciji površin za gradnjo v delu ureditvene enote se upoštevajo namembnosti in dispozicije objektov v skladu z osnutkom prostorskih ureditvenih pogojev za coni ‘BV S1 Blekova vas’ in ‘BV SK1 Dolina’, ki jih je izdelal Zavod za načrtovanje Vrhnika, julija 1991.
72. člen
Vzgojni zavod Logatec (del ureditvene enote S13)
Pri alokaciji površin za gradnjo v delu ureditvene enote se upoštevajo namembnosti in dispozicije objektov v skladu z osnutkom ureditvenega načrta za območje Vzgojnega zavoda Logatec, ki ga je izdelal Zavod za načrtovanje Vrhnika, februarja 1991.
V. KONČNE DOLOČBE
73. člen
Upravni organ, pristojen za urejanje prostora, lahko pred izdajo lokacijskega dovoljenja za posamezen poseg v prostor zahteva dodatno strokovno presojo širših prostorskih pogojev v območju za funkcionalno, oblikovno in racionalno izrabo konkretnega območja.
Upravni organ lahko v navedenih primerih dovoljenje za nov poseg pogojuje s predhodno ureditvijo širših prostorskih pogojev.
74. člen
Prostorski ureditveni pogoji so občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri upravnem organu Občine Logatec, pristojnem za urejanje prostora in na Upravni enoti Logatec.
75. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
76. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-17/96
Logatec, dne 30. maja 1997.
Predsednica
Občinskega sveta
občine Logatec
Sonja Mihelčič, dipl. prav. l. r.
