Na podlagi 43.a, 44 in 45. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 24/92, 32/85 in 33/89), 7., 12. in 20. člena pravilnika o enotni metodologiji za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremičnin (Uradni list SRS, št. 8/87), 2. člena navodila za podrobnejši izračun sorazmernega dela stroškov priprave in opremljanja stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami sekundarnega omrežja (Uradni list RS, št. 22/90) ter 17. člena statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 13/95) je Občinski svet mestne občine Novo mesto na 25. seji dne 27. 3. 1997 sprejel

S tem odlokom se določi povprečna gradbena cena za m2 stanovanjske površine III. stopnje komunalne opremljenosti in kriterije za izračun sorazmernega dela stroškov priprave in opremljanja stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami sekundarnega omrežja izven območij urejanja stavbnih zemljišč s prostorsko izvedbenimi načrti na območju Mestne občine Novo mesto.

Povprečna gradbena cena za m2 stanovanjske površine III. stopnje komunalne opremljenosti, zmanjšana za povprečne stroške komunalnega urejanja zemljišč in za vrednost stavbnega zemljišča, je na dan 31. 12. 1996 znašala 105.000 SIT in je osnova za izračun vrednosti nepremičnin v letu 1997.

Vrednost m2 stavbnega zemljišča za območje Mestne občine Novo mesto za leto 1997 se določi v odstotku od povprečne gradbene cene m2 stanovanjske površine iz 1. člena tega odloka in znaša za:

– I. območje, v katerega spadajo stavbna
  zemljišča na območju Novega mesta                            1,2%
– II. območje, v katerega spadajo stavbna
  zemljišča na območju Dolenjskih Toplic,
  Stopič, Straže, Otočca, Šmarjete, Žužemberka                 1,0%
– III. območje, v katerega spadajo
  vsa ostala stavbna zemljišča, na območju
  Mestne občine Novo mesto                                    0,8%.

Območje, v katerega pade določeno stavbno zemljišče je razvidno iz kartografske dokumentacije k dolgoročnemu in srednjeročnemu družbenemu planu Občine Novo mesto za območje Mestne občine Novo mesto, dopolnjene v letu 1996, ki jo hranita: Mestna občina Novo mesto, Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora ter Upravna enota Novo mesto – oddelek za okolje in prostor.

Povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč na območju Mestne občine Novo mesto za III. stopnjo opremljenosti so na dan 31. 12. 1996 za m2 stanovanjske površine znašali skupno 15.500 SIT, od tega:
– povprečni stroški izgradnje komunalnih

objektov in naprav individualne rabe                        7.300 SIT
– povprečni stroški izgradnje komunalnih
  objektov in naprav kolektivne rabe                         8.200 SIT.

Tako določena povprečna gradbena cena se med letom revalorizira z ustreznimi indeksi rasti cen, ki jih objavljata Gospodarska zbornica Slovenije – Združenje za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala in Statistični urad Republike Slovenije.

Sorazmerni del stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča na območjih urejanja stavbnih zemljišč s prostorsko izvedbenimi načrti, se investitorjem, ki nameravajo graditi nov objekt, prizidati ali nadzidati obstoječi objekt ali spremeniti njegovo namembnost, kakor tudi investitorjem, ki gradijo izven območja urejanja, a se nanj priključujejo, odmeri v skladu z zakonom o stavbnih zemljiščih, na podlagi investicijskega programa.
Izven območja urejanja stavbnega zemljišča s prostorsko izvedbenimi načrti se investitorjem, ki nameravajo graditi nov objekt, prizidati ali nadzidati obstoječi objekt ali spremeniti njegovo namembnost, sorazmerni del stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča odmeri na podlagi povprečnih stroškov opremljanja s komunalnimi in drugimi objekti in napravami sekundarnega omrežja na vseh območjih urejanja v občini v predhodnem letu, navedenimi v 4. členu tega odloka, skladno z naslednjimi kriteriji in merili:
a) zemljišča glede na gostoto poselitve oziroma faktor izkoriščenosti zemljišča se po pravilniku o enotni metodologiji lahko razvrščajo glede na dejansko gostoto poselitve le v 1. skupino z gostoto do 100 prebivalcev na hektar in izkoriščenostjo zemljišča 0,2–0,4 ali 2. skupino z gostoto poselitve 100 do 200 prebivalcev na hektar in izkoriščenostjo zemljišča 0,4–0,6, koeficienti v tabeli A in B pa se korigirajo z enotnim faktorjem 0,15,
b) glede na območja, navedena v 3. členu tega odloka se pri izračunu upoštevajo naslednji korekcijski faktorji:
K = 1,00 za I. območje,
K = 0,75 za II. območje,
K = 0,50 za III. območje.
c) glede na namembnost objekta se upoštevajo naslednji korekcijski faktorji:
K = 1,50 finančno posredništvo, poslovanje z nepremičninami,
K = 1,30 trgovinske in poslovne dejavnosti ter gostinstvo,
K = 1,20 oskrba z elektriko, plinom in vodo,
K = 1,10 promet, skladiščenje in zveze,
K = 1,00 stanovanja,
K = 0,90 dejavnost javne uprave in obrambe,
K = 0,80 predelovalne dejavnosti in gradbeništvo,
K = 0,50 izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti
K = 0,40 rudarstvo,
K = 0,30 kmetijstvo, lov, gozdarstvo in ribištvo.
Pri določanju koeficientov za posamezne objekte se glede na dejavnost investitorja uporablja uredba o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 34/94, 3/95, 33/95 in 15/96),
d) glede na oddaljenost objekta od mesta priključitve za vsak posamezni priključek individualne rabe:
K= 1,5 – za oddaljenost do vključno 10 m,
K= 1,2 – za oddaljenost nad 10 do vključno 25 m,
K= 1,0 – za oddaljenost nad 25 m.

Kolikor je objekt možno priključiti na plinovodno omrežje, se zemljišče razvrsti v 2. kategorijo komunalne opremljenosti individualne rabe, v izračunih pa se upošteva faktor za vročevod, zmanjšan za 70%.

Investitor je dolžan plačati sorazmerni del stroškov za pripravo in opremljanja stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami za vse tiste zgrajene objekte in naprave individualne in kolektivne rabe, na katere je objekt možno priključiti, kar je razvidno iz lokacijske dokumentacije ali projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja, ne glede na njihovo oddaljenost.

Projekt za pridobitev PGD, PZI mora vsebovati vse potrebne podatke za odmero površin vseh prostorov in njihovih višin, v primeru spremembe namembnosti objekta pa tudi podatke o povečanih priključnih močeh objekta. Po potrebi se pred odmero podatke ugotovi in preveri tudi na terenu.

Sorazmerni del stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča ne zajema stroškov izvedbe neposrednih priključkov objekta na obstoječe omrežje in prispevkov, ki jih za posamezno infrastrukturno omrežje investitorjem zaračunavajo javna podjetja pred priključitvijo objektov nanj.

Od sorazmernega dela stroškov za pripravo in opremljanja stavbnega zemljišča se odšteje samoprispevek ali enkratni prispevek investitorja v izgradnjo posameznih komunalnih objektov in naprav, na katere se bo ali se že priključuje njegov objekt.
Navedena olajšava se upošteva le v primeru kakršnegakoli povečanja obstoječih površin ali preureditev obstoječega objekta in le za tiste komunalne objekte in naprave, za katere je investitor že plačal samoprispevek ali enkratni prispevek. Pri tem se v izračunu v skladu z določili tega odloka za obstoječe in s projektom predvidene dodatne površine objekta izračuna višino predhodnih vlaganj za tiste komunalne objekte in naprave sekundarnega omrežja individualne in kolektivne rabe, za katere je investitor od 1. 1. 1977 že plačal samoprispevek ali enkratni prispevek in od dobljene vrednosti odšteje njegove vložke, valorizirane glede na datume vplačila.
Za ostale komunalne objekte in naprave se investitorju v skladu z določili tega odloka izračuna višino predhodnih vlaganj le za s projektom predvidene dodatne površine objekta.
V primeru, da je vrednost namenskih plačil investitorja v izgradnjo posameznih komunalnih objektov in naprav večja od z odlokom izračunanih vrednosti za te komunalne objekte in naprave, se investitorja oprosti plačila teh stroškov, razlike pa se mu ne povrne.
Investitor dokazuje vsa prejšnja plačila v izgradnjo posameznih komunalnih objektov in naprav z izpisom finančnega poročila tangirane krajevne skupnosti, dokumentom o samoprispevku ali izjavo pristojne komunalne organizacije, da komunalni objekt ali naprava ni bila zgrajena z njihovimi sredstvi.

Sorazmerni del stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami v skladu z določili 45. člena zakona o stavbnih zemljiščih odmerja Upravna enota Novo mesto vsem investitorjem pred izdajo gradbenega dovoljenja, kar velja tudi v primeru legalizacije objektov.
Investitor je odmerjeni znesek dolžan preodkazati na žiro račun Mestne občine Novo mesto, upravna enota pa investitorju brez dokazila o plačanem prispevku ne sme izdati gradbenega dovoljenja ali odločbe o priglasitvi del.

Sorazmerni del stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami sekundarnega omrežja se ne odmerja za objekte, katerih investitor je Mestna občina Novo mesto.

V posebnih primerih pa lahko o konkretni višini prispevka v skladu z zakonom in tem odlokom odloči občinski svet s sklepom.

Po tem odloku zbrana sredstva se morajo namensko uporabiti za pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč s komunalnimi in drugimi objekti ter napravami sekundarnega omrežja na območju Mestne občine Novo mesto v skladu s predhodno sprejetim letnim programom.
Prihodki od plačil sorazmernega dela stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami se v občinskem proračunu evidentirajo ločeno po krajevnih skupnostih in posebej za Novo mesto kot enovito naselje, glede na lokacijo stavbnega zemljišča, za katerega se sorazmerni stroški odmerjajo.

Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati sklep o določitvi povprečne gradbene cene m2 stanovanjske površine in povprečnih stroškov komunalnega urejanja zemljišča na območju Mestne občine Novo mesto za leto 1996 (Uradni list RS, št. 26/96) .

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.