Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških (ZP-I)
Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških (ZP-I), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 28. maja 1997.
Št. 001-22-55/97
Ljubljana, dne 5. junija 1997.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREKRŠKIH (ZP-I)
1. člen
V zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, popravek v št. 36/83, 42/85, popravek v št. 2/86, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93 in 61/96 – odločba US) se v 5. členu na koncu prvega odstavka pika nadomesti z vejico in doda besedilo “za prekršek zoper varnost cestnega prometa pa tudi kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja.”.
Doda se nov peti odstavek, ki se glasi:
“Kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja se smejo predpisati kot stranska kazen ob denarni kazni ali kazni zapora.”
2. člen
V 25. členu se v drugem odstavku v 1. točki številka “150” nadomesti s številko “1000”, številka “120.000” pa s številko “150.000”; 2. točka se nadomesti z novima 2. in 3. točko, ki se glasita:
“2. za pravno osebo od 100.000 do 10,000.000 tolarjev;
3. za posameznika, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, od 25.000 do 5,000.000 tolarjev”;
sedanja 3. točka postane 4. točka; v njej se številka “150” nadomesti s številko “10.000”, številka “120.000” pa s številko “500.000”.
V tretjem odstavku se besedilo “do 6,000.000 tolarjev” nadomesti z besedilom “, ki je trikrat višja od tiste, predvidene v prejšnjem odstavku.”
V četrtem odstavku se besedilo “organa družbenopolitične skupnosti, drugega državnega organa ali krajevne skupnosti od 150 do 120.000 tolarjev” nadomesti z besedilom “v državnem organu, državni organizaciji ali lokalni samoupravni skupnosti od 10.000 do 500.000 tolarjev”.
V šestem odstavku se številka “10.000” nadomesti s številko “100.000”, za besedo “tolarjev” pa se besedilo do konca odstavka nadomesti z besedilom, ki se glasi: “, za pravne osebe v določenem znesku do 300.000 tolarjev, za posameznika, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, pa v določenem znesku do 200.000 tolarjev”.
V sedmem odstavku se za besedo “prekrške,” doda besedilo “, ki so predpisani z občinskim odlokom”.
3. člen
V prvem odstavku 28. člena se številka “3000” nadomesti s številko “10.000”.
4. člen
Za 29. členom se doda nov 29.a člen, ki se glasi:
“29.a člen
(1) Kazenske točke v cestnem prometu se lahko predpišejo v razponu od ene do sedmih točk.
(2) Kazenske točke v cestnem prometu se izrečejo storilcu prekrška zoper varnost cestnega prometa, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, izdano v Republiki Sloveniji, oziroma, ki mu je vozniško dovoljenje začasno odvzeto.
(3) Če storilec prekrška v času dveh let doseže ali preseže osemnajst kazenskih točk v cestnem prometu, mu organ, ki vodi postopek o prekršku, izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil.
(4) Vozniško dovoljenje preneha veljati s pravnomočnostjo odločbe, s katero je bilo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izrečeno.
(5) Storilec prekrška, ki mu je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, sme ob pogojih, ki jih določa zakon, ponovno pridobiti vozniško dovoljenje.
(6) Vozniku začetniku se sankcija iz tretjega odstavka tega člena izreče, če v času dveh let doseže ali preseže sedem kazenskih točk v cestnem prometu.
(7) Sankcija iz tretjega odstavka tega člena se v primerih najhujših kršitev predpisov o varnosti cestnega prometa, za katere so že v njihovi temeljni obliki predpisane kazenske točke v cestnem prometu, izreče posamezniku ne glede na doseženo število kazenskih točk že ob enkratni storitvi tovrstnega prekrška, če zakon tako določa.
(8) Pri Senatu za prekrške Republike Slovenije se vodi skupna evidenca o številu izrečenih kazenskih točk za posamezne storilce prekrškov in izrečenih ukrepih iz tretjega odstavka tega člena. Podrobnejša navodila o vodenju evidence izda minister, pristojen za pravosodje, v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(9) Kazenske točke v cestnem prometu se izbrišejo iz evidence po preteku dveh let od pravnomočnosti odločbe, s katero so bile izrečene. Če je bilo storilcu prekrška izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, se ob pravnomočnosti odločbe o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja iz evidence izbrišejo vse do tedaj zbrane kazenske točke.
5. člen
V 35. členu se v 2. točki beseda “in” nadomesti z vejico, za besedo “motorjem” pa se doda besedilo, ki se glasi: “in kolesa s pomožnim motorjem”.
6. člen
V 37.a členu se v naslovu beseda “in” nadomesti z vejico, za besedo “motorjem” pa se doda besedilo, ki se glasi: “in kolesa s pomožnim motorjem”.
V prvem odstavku se beseda “in” nadomesti z vejico, za besedo “motorjem” pa se doda besedilo, ki se glasi: “in kolo s pomožnim motorjem”.
7. člen
V 39. členu se šesti odstavek spremeni tako, da se glasi:
“(6) Za motorno vozilo se šteje vsako prometno sredstvo, ki se premika z močjo lastnega motorja v kopnem, vodnem ali zračnem prometu.”
8. člen
V 109. členu se v prvem odstavku za besedo “prebivališča” doda besedilo: “ali če bi se z odhodom zaradi prebivanja v tujini lahko izognil odgovornosti za prekršek,”.
9. člen
V 111. členu se v prvem odstavku številka “3000” nadomesti s številko “10.000”.
10. člen
V 154. členu se v prvem odstavku pika nadomesti s podpičjem in doda besedilo: “vselej pa to stori takrat, ko iz okoliščin spozna, da prihaja v poštev izrek zaporne kazni.”.
11. člen
V 159. členu se na koncu drugega odstavka pika črta in doda besedilo: “ali denarna kazen in kazenske točke v cestnem prometu, če spodnja meja denarne kazni, predpisane za prekršek, ne presega zgornje meje denarne kazni, ki se lahko izreče v skrajšanem postopku.”.
V četrtem odstavku se številki “10.000” nadomestita s številkama “100.000”, številka “100.000” s številko “500.000”, beseda “ali” pa z besedilom: “denarna kazen do 1,000.000 tolarjev,”.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
“(5) Z odločbo o prekršku, izdano v skrajšanem postopku, se sme izreči tudi kazen kazenskih točk v cestnem prometu v višini do štirih točk, varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila do treh mesecev in varstveni ukrep odvzema predmetov, če njihova vrednost ne presega 100.000 tolarjev.”
12. člen
V 160. členu se v prvem odstavku številka “2500” nadomesti s številko “50.000”.
13. člen
V 161. členu se v prvem odstavku številka “2500” nadomesti s številko “10.000”.
14. člen
V 202. členu se v 2. točki številka “15.000” nadomesti s številko “100.000”, številki “30.000” v 2. in 3. točki pa s številkama “300.000”.
15. člen
V 241. členu se doda nov deseti odstavek, ki se glasi:
“(10) Storilec, ki plača denarno kazen takoj na kraju prekrška ali v roku, predvidenem za ugovor v petem odstavku tega člena, plača le polovico denarne kazni, izrečene na kraju prekrška.”.
16. člen
V 250. členu se v prvem odstavku za besedo “zavarovanja” doda besedilo: “, ali ji je bila onemogočena oziroma odložena zaposlitev, do katere bi sicer prišlo”.
17. člen
Četrti del zakona o prekrških (devetnajsto poglavje) z naslovom “Organi za postopek o prekrških”, ki vsebuje člene od 258 do vključno 283, se, razen členov 263, 266.a, 270, 274, 275, 276, 277, prvega odstavka 278. člena, 279, 282 in 283 nadomesti z novimi členi 258 do 258.j, ki se glasijo:
“258. člen
(1) O prekrških odločajo na prvi stopnji:
1. sodniki za prekrške;
2. drugi organi, ki so z zakonom pooblaščeni, da vodijo postopek o določenih prekrških na prvi stopnji.
(2) V pritožbenem postopku proti odločitvam, izdanim na prvi stopnji, odloča Senat za prekrške Republike Slovenije.
(3) Organi iz 1. točke prvega odstavka tega člena in prejšnjega odstavka opravljajo pravosodno funkcijo.
258.a člen
(1) Organi za postopek o prekrških, razen organov iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena, so samostojni državni organi; njihov položaj in medsebojna razmerja ureja ta zakon.
(2) Položaj organov iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena urejajo posebni predpisi. Ti organi vodijo postopek o prekrških po določbah tega zakona.
Svet sodnikov za prekrške
258.b člen
(1) Svet sodnikov za prekrške (v nadaljnjem besedilu: svet) predlaga državnemu zboru kandidate za izvolitev v funkcijo sodnika za prekrške; predlaga državnemu zboru razrešitev sodnika za prekrške; odloča o nezdružljivosti funkcije sodnika za prekrške, daje mnenje k predlogu proračuna za sodišče in mnenje državnemu zboru o zakonih, ki urejajo položaj, pravice in dolžnosti sodnikov za prekrške ter osebja sodišč za prekrške ter opravlja druge zadeve, če zakon tako določa.
(2) Svet sestavlja devet članov, ki jih volijo sodniki za prekrške izmed sebe. Šest članov se voli iz vrst sodnikov za prekrške, ki odločajo na prvi stopnji, tri člane pa iz vrst sodnikov za prekrške Senata za prekrške Republike Slovenije. Predsednika sveta izvolijo člani z večino vseh glasov s tajnim glasovanjem.
(3) Volitve članov sveta razpiše predsednik Senata za prekrške Republike Slovenije najmanj tri mesece pred iztekom mandata članov sveta. Volitve se opravijo na sedežu Senata za prekrške Republike Slovenije.
258.c člen
(1) Svet odloča o predlogih za izvolitev sodnikov za prekrške, o imenovanjih in napredovanjih in uvrstitvah v plačilni razred ter o predlogih za razrešitev sodnikov za prekrške z večino vseh članov, če zakon ne določa drugače.
(2) S poslovnikom, ki ga svet sprejme z večino vseh glasov, se uredi način odločanja v zadevah, ki niso zajete v prejšnjem odstavku, ter druga vprašanja v zvezi z delom sveta.
(3) Kolikor ni s tem zakonom določeno drugače, veljajo smiselno določbe tretjega poglavja zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 in 45/95).
258.č člen
Predsednika Senata za prekrške Republike Slovenije in predstojnika organa za postopek o prekrških prve stopnje imenuje in razrešuje minister za pravosodje na predlog sveta izmed sodnikov za prekrške. Za predsednika Senata za prekrške Republike Slovenije in predstojnike organov za postopek o prekrških prve stopnje ter njihove namestnike se smiselno uporabljajo določbe IX. poglavja zakona o sodiščih.
Pogoji za izvolitev sodnikov za prekrške
258.d člen
Za sodnika za prekrške je lahko izvoljen, kdor izpolnjuje naslednje splošne pogoje:
– da je državljan Republike Slovenije in aktivno obvlada slovenski jezik;
– da je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost;
– da ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov diplomirani pravnik ali v Republiki Sloveniji nostrificirano v tujini pridobljeno diplomo pravne fakultete;
– da je opravil pravniški državni izpit;
– da ima pet let delovnih izkušenj na pravnem področju.
258.e člen
(1) Ob izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega člena je lahko na mesto sodnika za prekrške Senata za prekrške Republike Slovenije izvoljena oseba, ki je uspešno opravljala funkcijo sodnika za prekrške najmanj tri leta ali oseba, ki je po opravljenem pravniškem državnem izpitu najmanj 5 let opravljala pravna dela v državnem organu, pri pravni ali fizični osebi.
(2) Za sodnika za prekrške je lahko izvoljena tudi oseba, ki opravlja funkcijo sodnika sodišča splošne pristojnosti ali specializiranega sodišča, državnega tožilca, javnega pravobranilca ali poklic odvetnika ali notarja.
Postopek za izvolitev sodnika za prekrške
258.f člen
(1) Prosto mesto sodnika za prekrške razpiše ministrstvo, pristojno za pravosodje, v enem mesecu po prejemu predloga predsednika Senata za prekrške Republike Slovenije. Razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Rok za prijavo ne more biti krajši kot petnajst dni.
(2) Razpisni postopek vodi ministrstvo, pristojno za pravosodje. V nadaljnjem postopku se smiselno uporablja določba 15. člena zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 19/94 in 8/96).
(3) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, posreduje kandidature predstojniku oziroma predsedniku organa, ki vodi postopek o prekršku, na katerem je razpisano prosto mesto sodnika za prekrške.
258.g člen
(1) Ko prejme razpisno gradivo od ministrstva, pristojnega za pravosodje, povabi predstojnik oziroma predsednik na razgovor prijavljene kandidate, ki prvič kandidirajo na prosto mesto sodnika za prekrške. Na podlagi ugotovitev, ki temeljijo na razpisnem gradivu in na podlagi neposrednega vtisa, ki so ga kandidati napravili na razgovoru, oblikuje mnenje glede predlogov za izvolitev. V mnenju razvrsti predstojnik oziroma predsednik kandidate glede na svojo oceno o primernosti za izvolitev ter utemelji razloge za sprejeto razvrstitev.
(2) Mnenje iz prejšnjega odstavka pošlje ministru, pristojnemu za pravosodje, ki o kandidatih oblikuje svoje mnenje in ga skupaj z vsemi spisi predloži svetu. V nadaljnjem postopku se smiselno uporabljajo določbe od 18. do 23. člena zakona o sodniški službi.
258.h člen
(1) Funkcija sodnika za prekrške je trajna.
(2) Sodnik za prekrške je glede pravic, ki izhajajo iz njegovega službenega razmerja z Republiko Slovenijo, izenačen s sodnikom, kolikor ta zakon ne določa drugače.
(3) Plača sodnika za prekrške se določi po enakih osnovah, z enakimi dodatki ter na enak način kot plača sodnika rednega sodišča.
Plača sodnika za prekrške prve stopnje se določi enako kot plača okrajnega sodnika.
Plača sodnika za prekrške Senata za prekrške Republike Slovenije se določi enako kot plača sodnika okrožnega sodišča.
O uvrstitvi v plačilni razred odloči svet.
(4) Ne glede na ostale določbe tega zakona o uvrstitvi v plačilni razred se sodniki za prekrške, ki so to funkcijo opravljali pred uveljavitvijo tega zakona, pri prvi uvrstitvi ne morejo uvrstiti v plačilni razred, ki bi imel za posledico nižjo plačo, kot je bila plača, ki so jo na podlagi začasnih koeficientov prejemali pred uveljavitvijo tega zakona. V plačilnih razredih sodniki za prekrške nato redno ne napredujejo, dokler po ostalih določbah tega zakona ne presežejo plačilnega razreda, v katerega so bili uvrščeni pri prvi uvrstitvi.
(5) Kolikor s tem zakonom ni določeno drugače, veljajo za sodnike za prekrške smiselno določbe zakona o sodniški službi glede:
– napredovanja;
– kriterijev za izbiro in napredovanje in postopek ocenjevanja dela;
– sodniških dolžnosti in nezdružljivosti funkcije sodnika za prekrške;
– dopustov;
– izobraževanja;
– premestitve in dodelitve sodnika za prekrške drugemu sodišču;
– osebne evidence;
– prenehanja funkcije in razrešitve;
– disciplinskega postopka in začasne odstranitve iz službe.
(6) Vlogo personalnega sveta po zakonu o sodniški službi v postopku za ocenjevanje dela sodnika za prekrške opravlja svet.
258.i člen
(1) Predsednik Senata za prekrške Republike Slovenije lahko premesti sodnika za prekrške za določen čas na drug organ za postopek o prekršku na prvi stopnji, če je to potrebno zaradi izjemno povečanega obsega dela tega organa ali zaradi drugih razlogov, ki so povzročili izreden zaostanek v delu tega organa.
(2) Za začasno premestitev ni potrebna privolitev sodnika za prekrške. Sodnik za prekrške se lahko premesti le znotraj sodnega okrožja, v katerem opravlja svojo funkcijo.
(3) Za območje sodnega okrožja po prejšnjem odstavku se šteje območje, določeno v 115. členu zakona o sodiščih.
(4) Začasna premestitev ne vpliva na položaj, plačo in druge pravice, ki jih je imel sodnik za prekrške pred premestitvijo.
258.j člen
(1) Sodniki za prekrške lahko po uveljavitvi tega zakona nadaljujejo z delom v svojih mandatih na organih, ki vodijo postopek o prekrških na prvi stopnji oziroma na Senatu za prekrške Republike Slovenije. Njihova prosta mesta se razpišejo pet mesecev pred iztekom njihovega mandata.
(2) Vsi sodniki za prekrške, ki ob uveljavitvi tega zakona že opravljajo svojo funkcijo, imajo pravico pred iztekom svojega mandata prijaviti kandidaturo na mesto, ki ga zasedajo, za izvolitev v trajno funkcijo sodnika za prekrške. Kandidaturo prijavijo ministrstvu, pristojnemu za pravosodje.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka se šteje, da se sodnik za prekrške odpove svojemu mandatu, zaradi česar se njegovo mesto šteje za prosto in ga mora ministrstvo, pristojno za pravosodje, razpisati v petnajstih dneh po prejemu njegove kandidature, ki mora vsebovati vse sestavine, ki se po zakonu o sodniški službi zahtevajo za prijavo na prosto mesto sodnika.
(4) Sodniku za prekrške iz drugega odstavka tega člena preneha sedanji mandat z dnem, ko je izvoljen na podlagi razpisnega postopka po prejšnjem odstavku. Če sodnik za prekrške ni izvoljen v trajno funkcijo, ima pravice, ki so jih dosedanji predpisi določali za sodnike za prekrške, ki niso bili ponovno izvoljeni.
(5) Sodniki za prekrške, ki ne kandidirajo za izvolitev sodnika za prekrške s trajnim mandatom in dopolnijo 35 let (moški) oziroma 30 let (ženske) pokojninske dobe, lahko do 1. 1. 1998 uveljavijo pravico do pokojnine s polno pokojninsko dobo, ne glede na pogoje, ki so določeni za pridobitev pokojnine po splošnih predpisih. Sredstva za razliko med pokojnino po splošnih predpisih in tem zakonom se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije.
18. člen
V celotnem besedilu zakona se Republiški senat za prekrške preimenuje v Senat za prekrške Republike Slovenije.
Prehodne in končne določbe
19. člen
Zakon o začasni ureditvi organizacije in pristojnosti občinskih sodnikov za prekrške in občinskih javnih pravobranilcev (Uradni list RS, št. 82/94 in 61/96 – odločba US RS) se glede organizacije in pristojnosti organov, ki vodijo postopek o prekrških in sodnikov za prekrške uporablja samo toliko, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.
20. člen
Finančno materialno poslovanje organov, ki vodijo postopek o prekršku, se vodi preko enotnega računa Senata za prekrške Republike Slovenije. Finančno materialno poslovanje organov, ki vodijo postopek o prekršku, je potrebno uskladiti s to določbo do 1. 1. 1998.
21. člen
Volitve članov sveta in njegovo konstituiranje mora biti opravljeno v tridesetih dneh po uveljavitvi tega zakona.
22. člen
Število mest sodnikov za prekrške na posameznem organu, ki vodi postopek o prekršku na prvi stopnji in na Senatu za prekrške Republike Slovenije določi na predlog sveta minister, pristojen za pravosodje, v petnajstih dneh po prejemu predloga.
23. člen
Sodniki za prekrške, ki ob uveljavitvi tega zakona opravljajo svojo funkcijo na podlagi do sedaj veljavnih predpisov in nimajo opravljenega pravniškega državnega izpita, lahko svojo funkcijo opravljajo naprej vse do upokojitve.
24. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 716-01/89-1/27
Ljubljana, dne 28. maja 1997.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med. l. r.
