Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Marjana Vovka in drugih z Dovjega, ki jih zastopa Stanislav Repovž, odvetnik na Jesenicah, na seji dne 22. maja 1997

1. Pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti drugega odstavka 56. člena odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planskih celot J1, J2, J3 in J5 za Občino Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 15/91 in 30/96) se sprejme.
2. Izvrševanje drugega odstavka 56. člena odloka se do končne odločitve ustavnega sodišča zadrži.

1. Pobudniki izpodbijajo drugi odstavek 56. člena odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planskih celot J1, J2, J3 in J5 za Občino Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 15/91 in 30/96). Ta določba določa posebne pogoje glede oblikovanja objektov na parcelah 753/1 do 753/4 k.o. Dovje. Na podlagi te določbe je bilo izdanih dvoje lokacijskih dovoljenj za gradnjo stanovanjske hiše, zoper kateri so se pobudniki pritožili na instančni upravni organ. Ker so pobudniki stranke v upravnem postopku, naj bi izkazovali pravni interes za vložitev pobude.
2. Pobudniki navajajo, da je bil kršen postopek sprejemanja izpodbijanega akta, saj naj bi občina ne dala odgovorov na pripombe, ki so bile v zvezi z navedenimi posegi podane na javni obravnavi in ki so bile pismeno poslane na občino. Predvsem naj ne bi bilo odgovorjeno na vprašanje o prekategorizaciji zemljišč. Odlok naj bi namreč v izpodbijanem delu neposredno posegel na prvo območje kmetijskih zemljišč in s tem omogočil pozidavo najboljše kmetijske zemlje. Za poseg na kmetijsko zemljišče bi po mnenju pobudnikov moral biti ugotovoljen splošni interes v skladu z zakonom, vendar naj bi to v tem primeru ne bilo storjeno. Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dologoročnega in srednjeročnega plana Občine Jesenice za Občino Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 30/96), na katerih temelji izpodbijana določba, naj bi bile objavljene pred prejetjem strokovnega mnenja Ministrstva za okolje in prostor. Republiški prostorski plan naj bi ne vseboval sprememb in dopolnitev navedenih prostorskih sestavin, zato se spremembe občinskega plana v tem delu ne bi smele uporabljati. Tudi mnenje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naj bi občina prejela šele po objavi sprememb občinskega plana in izpodbijanega odloka. Ob tem naj bi izpodbijani predpis ne določal meja obravnavanega območja, zato naj bi bil v nasprotju s 40. členom zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93 – v nadaljevanju: ZUN). Izpodbijani predpis naj bi v svojem 2. členu enostavno spremenil 4. člen odloka in razveljavil meje obravnavanega območja. Ne bi se smelo šteti, da izpodbijana določba določa meje obravnavanega območja.
3. Za obravnavano območje naj bi bil leta 1972 sprejet urbanistični načrt; po njem so navedene štiri parcele funkcionalno zemljišče k štirim že obstoječim zgradbam. Izpodbijani akt naj bi se ne ujemal s tem urbanističnim načrtom. Ob tem naj bi višina v izpodbijani določbi predvidenih objektov ne bila prilagojena obstoječim razmeram. Pobudniki iz navedenih razlogov predlagajo, da ustavno sodišče razveljavi tiste dele izpodbijanega akta, ki se nanašajo na območje planske celote J3-S12 Dovje – vzhod 1 za parcele 753/1 do 753/4 ter da se do končne odločitve izvajanje teh določb začasno zadrži. Njihovo izvrševanje bi namreč lahko pobudnikom povzročilo nepopravljive posledice, saj je v teku postopek za izdajo lokacijskega dovoljenja za objekte na teh parcelah.
4. Ustavno sodišče je pobudo in predlog o začasni odredbi poslalo v odgovor Občinskemu svetu občine Kranjska Gora. Na ta dopis je prejelo odgovor župana Občine Kranjska Gora. Župan je v odgovoru navedel, da ne drži trditev pobudnikov, da je bil kršen postopek sprejemanja izpodbijanega predpisa. 39 člen ZUN ne določa, da bi bilo potrebno na pripombe iz javne razgrnitve odgovoriti, pač pa naj bi le določal, da mora pripombe izvršni svet občinske skupščine obravnavati in do njih zavzeti stališče. Stališče do vseh pripomb iz javne razgrnitve naj bi bil zavzel župan Občine Kranjska Gora. Njegovo stališče je temeljilo na strokovnem mnenju pripravljalca prostorskih ureditvenih pogojev Urbanističnega inštituta Republike Slovenije. O tem mnenju naj bi bil župan obvestil občinske svetnike, ki so člani odbora za kmetijstvo in gozdarstvo ter odbora za prostorsko planiranje in varstvo okolja, in nato njihova stališča upošteval pri oblikovanju svojih stališč.
5. Po mnenju župana Občine Kranjska Gora naj bi pobudniki zamenjevali pojem zazidljivih območij s pojmom “območja urejanja s prostorskimi ureditvenimi pogoji”. ZUN naj bi namreč ne določal, da bi bilo v odloku potrebno navajati meje zazidljivih območij, prav tako naj ne bi zahteval javne objave kartografskega dela prostorskih ureditvenih pogojev. Parcele, naštete v izpodbijani določbi, definirajo le območje, na katerem veljajo posebni pogoji glede oblikovanja. Določanje posebnih pogojev oblikovanja za posamezna območja urejanja je uveljavljena praksa izdelave prostorskih ureditvenih pogojev.
6. Glede strokovnega mnenja Ministrstva za okolje in prostor, ki naj bi bilo izdano šele po objavi spremembe občinskega plana, pa župan pojasnjuje, da 50. člen zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89) določa, da mora vlada v roku 45 dni presoditi, ali je osnutek usklajen s srednjeročnim občinskim planom. Zakon torej ne zahteva, da bi morala občina pred sprejemom plana prejeti soglasje vlade. Osnutek je občina Ministrstvu za okolje in prostor poslala dne 9. aprila 1996, na občinskem svetu pa je bil ta predpis sprejet 29. maja 1996, torej po roku 45 dni. Vlada v tem času občine ni obvestila o morebitnih neskladjih. Napačno naj bi bilo tudi mnenje pobudnikov, da se spremembe občinskih planov vključijo v republiški plan in da se le-ta objavi. Pobudniki trdijo, da je za poseg na kmetijsko zemljišče potrebno ugotavljati splošni interes. Po mnenju župana pomeni ugotavljanje takšnega splošnega interesa že sam sprejem prostorskih dokumentov občine (planskih in izvedbenih). Ob tem župan v odgovoru tudi navaja, da navedeni ureditveni načrt iz leta 1972 ne velja več, saj naj bi ga bila razveljavila že nekdanja Občina Jesenice. Navaja tudi, da so oblikovalske rešitve za objekte na parcelah, naštetih v izpodbijani določbi, izdelane v strokovno usposobljeni instituciji – Urbanističnem inštitutu Republike Slovenije – in zato strokovno kvalitetne.

7. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo. V nadaljnjem postopku bo moralo predvsem ugotoviti, ali so podane kršitve postopka sprejemanja izpodbijanega predpisa (predvsem glede obravnave pripomb, podanih na javni razgrnitvi) in ali gre za poseg v prvo območje kmetijskih zemljišč v nasprotju z zakonom. Ustavno sodišče je sprejelo tudi sklep o začasnem zadržanju izvrševanja izpodbijane določbe. Glede na to, da je v teku postopek za pridobitev lokacijskega dovoljenja za izvajanje posegov na območju, ki jih ureja izpodbijana določba, bi lahko sicer prišlo do težko popravljivih škodljivih posledic.

8. Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi tretjega odstavka 26. in 39. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: namestnik predsednika dr. Janez Šinkovec in sodniki dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo soglasno.