Na podlagi 60. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81, 29/86, Uradni list RS, št. 15/91, 32/93), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 50/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 16. člena statuta Občine Divača, (Uradni list RS, št. 38/95), 16. člena statuta Občine Postojna, (Uradni list RS, št. 1/96) in 33. člena statuta Občine Vipava (Uradno glasilo 7/95), so Občinski sveti občin Divača, Postojna in Vipava v enakem besedilu sprejeli

S tem odlokom se določajo varstveni pasovi Nanoških vodnih virov v upravljanju Kraškega vodovoda Sežana na območju občin Divača, Postojna in Vipava (v nadaljevanju: varstveni pasovi), za zavarovanje kvalitete in količin Nanoških virov pitne vode pred morebitnim onesnaževanjem ali uničenjem.

Opredelitev varstvenih pasov je namenjena ohranjanju stanja najmanj zatečene stopnje varnosti in koriščenja Nanoških vodnih virov za oskrbo s pitno vodo, oziroma njegovega izboljševanja z ustreznimi sanacijskimi ukrepi.
Nanoški vodni viri so za oskrbo Krasa s pitno vodo, za območja občin Divača, Sežana in Komen strateškega pomena, zato se sprejema in izvaja ukrepe za njihovo dolgoročno ohranjanje in zavarovanje.
Za vsak gradbeni poseg v varstvenih pasovih morajo investitorji pridobiti soglasje zdravstvene inšpekcije in upravljalca vodovoda in vodnih virov.

Meje varstvenih pasov, ki so določene na podlagi strokovnih podlag geološko hidrogeoloških raziskav in so opisane s katastrskimi številkami in vrisane v prostorsko katastrske načrte v M l:5000, so na vpogled pri občinskih službah za urbanistično načrtovanje in izpostavah geodetskih uprav pooblaščenih in pristojnih za občine Divača, Postojna in Vipava in na javnem podjetju Kraški vodovod Sežana.
Grafična priloga v merilu 1:5000 in seznam parcelnih številk v posameznem varstvenem pasu, je priloga tega odloka.

Namen uvedbe varstvenih območij in varovalnih režimov je preventivna zaščita kakovosti in količin podzemne vode in izvirov ter pridobitev osnov za predloge in sanacijo obstoječih virov onesnaženja.
Upoštevajoč geološke, hidrogeološke in morfološke razmere terena ter količinske in kakovostne parametre zajetih izvirov, se kvaliteta in vodne količine vodovodnih zajetij zavarujejo s:
– širšim varstvenim območjem (3. cona) z sanitarnim režimom varovanja,
– ožjim varstvenim območjem (2. cona) s strogim režimom varovanja,
– najožjim varstvenim območjem (cona 1.b in cona 1.a – območje vodarne) z najstrožjim režimom varovanja.
Varstveni ukrepi se seštevajo – ukrep, ki velja za širše območje, velja za vsa varstvena območja znotraj njega.

3. cona
Širše varstveno območje s sanitarnim režimom varovanja

V širše varstveno območje se uvrsti celotno področje, od koder padavinske vode odtekajo v smeri proti izvirom. Večji del tega območja pripada vodozbirnemu področju površinskega zajetja V potoku.
Na širšem varstvenem območju (3. cona) s sanitarnim režimom varovanje je:
prepovedano graditi:
– objekte, ki bi zmanjševali količino vodnih virov,
– nove industrijske, energetske, obrtne in servisne obrate, ki prestavljajo nevarnost za podzemne in pitne vode,
– skladišča, pretakališča ali cevovode lahkotekočih naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki so večja kot 5 m3 in začasna skladišča posebnih odpadkov,
– nove komunalne čistilne naprave,
– stanovanjske in druge objekte brez kanalizacije oziroma čiščenja odpadnih voda,
– energetske objekte, ki predstavljajo nevarnost za vir pitne vode,
– odlagališča in pretovorne postaje komunalnih in posebnih odpadkov,
– nova pokopališča brez strokovnega mnenja s pogoji za izvedbo del;
izvajati:
– odlagati nevarne, industrijske, komunalne odpadke, in začasna skladišča posebnih odpadkov,
– ponikanje okolju škodljivih snovi,
– izkop v peskokopih in gramoznicah,
– izkop gramoza ob in iz vodotokov ter v novih gramoznicah, ki predstavlja nevarnost za vir,
– pitne vode,
– spremembo namembnosti in dejavnost objektov, če s tem povečuje nevarnost za vodni vir,
– povečano črpanje tehnološke vode iz vodnjakov izven vodovodnega sistema,
– tranzitni promet s tekočimi naftnimi derivati in nevarnimi snovmi brez varstva,
– izvajati zemeljska gradbena dela brez predhodno podanega hidrogeološkega mnenje;
načrtovati:
– opredeljevati nova ureditvena območja naselij,
– stanovanjske hiše, kjer ni zgrajena kanalizacija oziroma se ne gradi sočasno.
Obvezno:
– obstoječe in bodoče ceste zgraditi z vodotesno kanalizacijo in priključiti nanjo vse objekte, izpusti v teren v ponikovalnico pa morajo biti urejeni preko maščobolovilcev,
– graditi vodotesno javno in interno kanalizacijsko omrežje v katero je obvezno odvajati vse odpadne in tehnološke odpadne vode,
– vodotesnost mora izvajalec dokazati z atestom,
– opremljati nove stanovanjske in druge objekte z urejenimi sanitarijami in neprepustno kanalizacijo (greznica na praznenje ali izpust kanalizacije zunaj vodovarstvenega območja),
– graditi utrjene nepropustne manipulacijske površine z odvodom meteornih voda ali v neprepustno kanalizacijo (greznica na praznenje ali izpust kanalizacije zunaj vodovarstvenega območja),
– sanirati obstoječa skladišča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki niso zgrajena skladno s predpisi o gradnji le-teh.

Tehnični pregled skladišč za nafto, naftne derivate, nevarne in škodljive snovi mora biti opravljen vsakih pet let. Lastnik skladišča ga mora naročiti pri pooblaščeni organizaciji.
2. cona
Ožje varstveno območje s sanitarnim režimom varovanja.

Obsega območje, s katerega je možno direktno onesnaženje vodnega vira (velika ogroženost), kar pomeni, da po pojavu onesnaženja praktično ni časa za preprečitev vstopa nevarne snovi v vodonosnik, imamo pa določen čas za preprečitev vstopa nevarne snovi v vodovodni sistem.
Glede na sedanjo izrabo površja oziroma dejavnosti, ki se v bodočnosti lahko razvijejo, veljajo v drugem varstvenem območju poleg režima, ki je predpisan za 3. varstveno območje še naslednji varstveni ukrepi in je v tem varstvenem pasu:
prepovedano graditi:
– v tem pasu velja splošna prepoved novogradnje,
– energetske objekte, ki bi škodljivo vplivali na vodni vir,
– magistralne in regionalne ceste,
– sečnja gozda na golosek,
– uporaba biocidov in velikih količin naravnega gnoja ter polivanje gnojnice, če ni doziranje odmerjeno s potrjenim gnojilnim načrtom,
– skladiščenje naftnih derivatov in nevarnih tekočin,
– ponikovalnice za odpadne vode,
– nove komunalne čistilne naprave – objekte, ki zmanjšujejo količino vode vodnega vira,
– odlagališča in pretovorne postaje komunalnih in posebnih odpadkov in začasna skladišča posebnih odpadkov,
– izdelava novih kaptažnih vrtin ali drugih zajemov podzemne vode, razen za potrebe vodooskrbe,
– nova pokopališča;
izvajati:
– tranzitni promet nevarnih in škodljivih snovi, ki so navedene v predpisih o prevozu nevarnih snovi, po nezaščitenih cestah oziroma prometnicah,
– izkop gramoza ob in iz vodotokov in v novih gramoznicah,
– spremembo namembnosti in dejavnosti objektov, če se s tem povečujejo nevarnosti za vodne vire;
uporabljati:
– rastlinska zaščitna sredstva in gnojila, ki vsebujejo strupene snovi, ki se v pitni vodi približujejo mejni koncentraciji, opredeljeni v predpisih o higienski neoporečnosti pitne vode;
vgrajevati:
– toplotne črpalke – izmenjevalce na podlagi uporabe podtalnice;
opredeljevati:
– nova ureditvena območja naselij in širiti obstoječa;
odlagati:
– odpadke.
Obvezno:
– na obstoječi cesti Razdrto–Vipava je na odseku, v katerem preči 2. varstveno območje, obvezno urediti kanalizacijo (maščobolovilci na izpustih, odvajanje vode izven varstvenega območja),
– predvideno avtocesto Razdrto–Vipava–Vrtojba projektirati s strogim upoštevanjem varstva podzemne vode (izpusti meteorne kanalizacije izven 2. varstvenega območja) in graditi s sprotnim nadzorom nad možnim onesnaževanjem ter izvajati sproten monitoring kvalitete vode,
– odvajati v javno kanalizacijo vse fekalne in tehnološke odpadne vode,
– odvajati v javno kanalizacijo vode iz utrjenih prometnih in manipulacijskih površin,
– opremiti ceste z ustrezno signalizacijo.
Dovoljeno:
– dovoljena je samo gradnja manjših poti in kolovozov, dovoljena je košnja obstoječih travnikov;
izvajati:
– dejavnost, ki služi oskrbi s pitno vodo,
– proizvodno, kmetijsko in obrtno dejavnost v obstoječih objektih in površinah, za katere:
1. pooblaščena delovna organizacija ugotovi, da ne predstavljajo nevarnosti za kvaliteto in količino pitne vode,
2. športno.rekreacijske dejavnosti;
graditi:
– nadomestne stanovanjske hiše za objekte iz tega varstvenega pasu, če je zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje,
– skladišča za kurilno olje s prostornino do 5 m3, ki morajo biti tehnično pregledana vsaka tri leta,
– športno rekreacijske objekte z minimalnimi spremljajočimi objekti;
adaptirati:
– stanovanjske in gospodarske objekte, če se izboljšujejo obstoječe higienske razmere,
– (modernizacija hlevov, gnojišč) vendar se skupna koristna površina stavb ne sme povečati,
– vse pod pogojem, da je že zgrajena kanalizacija ali pa se ta sočasno gradi.

V ožjem in širšem varstvenem pasu mora biti rekonstrukcija cest izvedena tako, da v primeru nesreč morebitne razlite tekočine ne morejo ponikniti v podtalnico.
1. cona
Najožje varstveno območje (cona 1.a – območje vodarne in cona 1.b) z najstrožjim režimom varovanja

Opredeljeni sta coni 1.a in 1.b, ki sta varovalno območje z najstrožjo zaščito, kjer je možna neposredna, naključna ali namerna poškodba vodovodnega objekta ali okužba pitne vode. Po pojavu onesnaženja praktično ni časa za preprečitev vstopa nevarnih snovi v vodovodni sistem.
Najožji varstveni pasovi so namenjeni za zaščito podtalnice in črpališča za oskrbo naselij s pitno vodo. V tem varstvenem pasu je prepovedan vsak poseg v prostor ter opravljanje kakršnihkoli dejavnosti, razen rednega vzdrževanja objektov javnega vodovoda. Ti varstveni pasovi morajo biti hortikulturno urejeni z rastlinstvom brez globokih korenin. Upravljalec vodovoda mora biti lastnik-imetnik pravice uporabe tega zemljišča.
Cona 1.a – območje vodarne obsega najožje področje okoli vodovodnega zajetja z radijem do 10 m okoli kaptažnega objekta.
V najožjem varstvenem območju so prepovedane vse dejavnosti razen tistih, ki so potrebne za vzdrževanje vodovodnega objekta.
Območje cone 1.a mora biti ograjeno in označeno. Vstop je dovoljen samo upravljalcu vodovoda in z njegovim dovoljenjem.
Cona 1.b je določena okoli zajetja Sušet, kjer se na površju pojavljajo vode, ki najverjetneje zamakajo v zajetje.

Za vse posege v varstvene pasove, ki jih omogoča in dovoljuje ta odlok, razen za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš mora investitor predložiti presojo vpliva predvidenega posega na vodni vir, ki jo izdela usposobljena pooblaščena organizacija in soglasje upravljalca objektov na vodnem viru.

Pristojne geodetske izpostave in komunalni inšpektorat vodi kataster skladišč nafte, tekočih derivatov in nevarnih tekočin na območju varstvenih pasov vodnih virov. V ta kataster se vpišejo na osnovi prijave lastnika oziroma upravljalca vsa obstoječa skladišča. Imeti morajo uporabno dovoljenje na podlagi opravljenega tehničnega pregleda. Vsak lastnik dobi potrdilo o vpisu skladišča v kataster.

Prijavo je potrebno vložiti najkasneje v roku 30 dni po dograditvi objektov.
Za obstoječe objekte je rok prijave 30 dni od prejetja obvestila o določitvi varstvenih pasov in uvedbi varstvenih režimov za vodne vire in sicer na priloženem prijavnem listu.
Teritorialno pristojna, zdravstvena inšpekcija občine kontrolira skladišča nafte. Obstoječa skladišča je treba prilagoditi pogojem iz tega odloka in jih vpisati v kataster ali pa jih odpraviti na podlagi odločbe pristojnega organa.

Operativni kataster cistern in skladišč nevarnih snovi na varstvenem območju vodnih virov mora biti urejen v enem letu od uveljavitve tega odloka.

Organizacije, ki dobavljajo nafto, naftne derivate, nevarne in škodljive snovi, smejo le-te dobaviti samo v skladišča, ki so vpisana v kataster in imajo uporabno dovoljenje.

Na prometnicah, ki prečkajo varstvene pasove je potrebno postaviti ustrezne prometne znake za obvestila o pričetku in prenehanju posebnih režimov prehoda preko vodovarstvenega območja.
Opozorila postavi upravljalec vodnih virov in vodovodnih objektov, ki jih je tudi dolžan vzdrževati in odstraniti, če za to nastanejo razlogi.

Fizične in pravne osebe, ki gospodarijo z zemljišči v posameznih varstvenih pasovih, morajo enkrat letno posredovati, teritorialno pristojni zdravstveni inšpekciji, podatke o vrstah in količinah gnojil in kemičnih pripravkih, ki jih uporabljajo na površinah varstvenih pasov vodnih virov.
Upravljalci gozdov morajo, zaradi morebitnih motenj v oskrbi s pitno vodo, predvidene večje gozdarske posege najaviti najmanj eno leto pred njihovim izvajanjem, zaradi določitve optimalnega obdobja za njihovo izvedbo in prilagoditve oskrbe z vodo v času trajanja posegov.
Vsi stroški, ki nastanejo zaradi motene oskrbe s pitno vodo, kot posledica izvajanja ukrepov v območju varstvenih pasov (dovoljenih in nedovoljenih), bremenijo neposredno njihove povzročitelje.

O uvedbi varstvenih ukrepov in dovoljenih režimih gospodarjenja z zemljišči, v posameznih varstvenih pasovih, obvesti njihove lastnike – uporabnike, Kraški vod Sežana (upravljalec vodovodnih objektov), v roku 15 dni po sprejetju odloka.
Obvestilu je obvezno priložiti:
– anketni list o dejavnostih, ki jih opravlja ali jih lastnik namerava opravljati na zemljiščih znotraj varstvenih pasov,
– prijavni list s katerim se evidentira vse cisterne naftnih drivatov in skladišča oziroma deponije nevarnih snovi znotraj varstvenih pasov,
– frankirana ovojnica za odgovor.
Obveščeni lastniki so dolžni vrniti izpolnjen anketni in prijavni list v roku 30 dni od vročitve obvestila o uvedbi varstvenih pasov.

Z denarno kaznijo od 25.000 do 50.000 SIT se kaznuje pravna oseba ali posameznik, ki ravna v nasprotju z določili 5., 6., 10., 12. 14. in 18. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo od 50.000 do 100.000 SIT se kaznuje pravna oseba ali posameznik, ki ravna v nasprotju z določili 7. in 9. člena tega odloka.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo teritorialno pristojna inšpekcija za okolje, zdravstveni in komunalni inšpektorji.

Ta odlok prične veljati, ko ga v enakem besedilu potrdijo in sprejmejo Občinski sveti občin Divača, Postojna in Vipava, petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.