Na podlagi 84. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št.12/96 in 23/96) izdaja minister za šolstvo in šport

S to odredbo se določijo normativi in standardi, ki so podlaga za sistemizacijo delovnih mest, ter normativi in standardi za oblikovanje vzgojnih skupin v dijaških domovih (v nadaljnjem besedilu: dom).

1. Podlaga za sistemizacijo delovnih mest vzgojiteljev so vzgojne skupine.
1.1 Tedenska vzgojna obveznost
– 30 ur vzgojnega dela.

1.2. Trajanje ure vzgojnega dela
Ura vzgojnega dela traja 60 minut.

1.3. Mentorstvo
Mentorju vzgojitelja-pripravnika se prizna ena ura vzgojnega dela tedensko za delo s pripravnikom.

2. Ravnatelj, pomočnik ravnatelja
2.1. Dom – javni vzgojno-izobraževalni zavod vodi ravnatelj.
2.2. Vzgojna obveznost ravnatelja je predmet in sestavina pogodbe o zaposlitvi.
Vzgojna obveznost ravnatelja doma s 16 in več vzgojnimi skupinami je lahko najmanj 3 ure in največ 7,5 ur vzgojnega dela na teden.
2.3. Vzgojna obeznost ravnatelja doma z manj kot 16 vzgojnimi skupinami je za polno delovno obveznost najmanj 3 ure in največ 9 ur vzgojnega dela na teden tako, da ima pri 16 vzgojnih skupinah 3 ure vzgojnega dela, pri 14 vzgojnih skupinah 4,5 ur, pri 12 vzgojnih skupinah 6 ur, pri 10 vzgojnih skupinah 7,5 ur in pri 8 vzgojnih skupinah 9 ur.
Ob izpolnitvi pogoja iz prejšnjega odstavka ima lahko ravnatelj še največ 4,5 ur vzgojnega dela na teden.
2.4. V domu lahko ravnatelj imenuje pomočnika ravnatelja.
Ravnatelj lahko imenuje pomočnika ravnatelja v domu z 18 vzgojnimi skupinami. Vzgojna obveznost pomočnika ravnatelja v domu z 18 vzgojnimi skupinami je za polno delovno obveznost 16,5 ur vzgojnega dela na teden oziroma 22 ur svetovalnega dela na teden.
Za vsaki 2 vzgojni skupini več od 18 vzgojnih skupin se vzgojna obveznost pomočnika ravnatelja zmanjša za 1,5 ure na teden oziroma za 2 uri svetovalnega dela na teden tako, da ima pri 32 vzgojnih skupinah 6 ur vzgojnega dela na teden oziroma 8 ur svetovalnega dela na teden.
Drugega pomočnika ravnatelja lahko imenuje ravnatelj pri 34 vzgojnih skupinah.
Vzgojna obveznost oziroma obseg svetovalnega dela na teden za drugega pomočnika ravnatelja se določi po enakih kriterijih kot pri prvem pomočniku ravnatelja.

3. Druga strokovna dela
3.1. V domu z 20 in več vzgojnimi skupinami se sistemizira:
– eno delovno mesto svetovalnega delavca,
– pol delovnega mesta knjižničarja.

4. Administrativna, računovodska, tehnična dela
4.1. V domu z 20 in več vzgojnimi skupinami se sistemizira:
– eno delovno mesto pisarniškega referenta s 4-letno strokovno šolo,
– eno delovno mesto računovodje s 4-letno strokovno šolo.
4.2. V domu z 20 vzgojnimi skupinami se sistemizira dve delovni mesti perice ter na vsakih dodatnih deset vzgojnih skupin po eno, s končano osnovno šolo.
4.3. V domu z 20 in več vzgojnimi skupinami se sistemizira tri delovna mesta vratarja s končano osnovno šolo.
4.4. V domu se sistemizira delovno mesto hišnika s 3-letno strokovno šolo.
4.5. V domu z lastno kurilnico na trda goriva se sistemizira delovno mesto kurjača s 3-letno strokovno šolo.
4.6. V domu se sistemizira na 900 m2 neto talne hišne čistilne površine eno delovno mesto čistilca s končano osnovno šolo.
4.7. V domu se sistemizira na vsako bivalno zgradbo eno delovno mesto varnostnika za nočno varstvo dijakov s 3-letno ali 4-letno strokovno šolo.
Če ima dom za nočni čas sistemiziranega strokovnega delavca na podlagi odredbe o normativih in standardih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, se delovno mesto varnostnika za nočni varstvo dijakov ne sistemizira.

5. Normativi za oblikovanje vzgojnih skupin
5.1. Normativ za oblikovanje vzgojne skupine je 30 dijakov ali vajencev (v nadaljnjem besedilu: dijaki). Število vzgojnih skupin se oblikuje tako, da se število dijakov deli s 30. Manj dijakov v vzgojni skupini je lahko v primeru, ko z razporeditvijo po 30 dijakov zadnja vzgojna skupina ne bi bila polnoštevilna.
Odstopanja:
5.2. Če je v vzgojni skupini vključeno od 3 do 5 dijakov s posebnimi potrebami (dijaki z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni, gluhi in naglušeni, z govornimi motnjami, gibalno ovirani, dolgotrajno bolni in dijaki z motnjami vedenja in osebnosti), šteje vzgojna skupina 25 dijakov.
5.3. Če je število dijakov s posebnimi potrebami tolikšno, da ni mogoče upoštevati določbo 5.2., se oblikuje ena dodatna vzgojna skupina, vendar le ob dodatnem pogoju, ki določa, da mora biti v eni od vzgojnih skupin iz določbe 5.2. več kot šest dijakov s posebnimi potrebami.

6. Vzgojno delo vzgojiteljev
Podlaga za sistemizacijo delovnih mest vzgojiteljev so vzgojne skupine, in sicer tako, da se na eno vzgojno skupino sistemizira eno delovno mesto vzgojitelja.

7. Odstopanja
7.1. Dom, ki ne dosega normativov iz točk 3. in 4., sistemizira delovna mesta delavcev z ustrezno krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa.
7.2. Odstopanja zaradi specifičnih pogojev dela doma ali objektivno spremenjenega obsega dela doma, s posebnim sklepom odobri pristojni upravni organ.
7.3. Domovom, ki skupaj s šolo tvorijo samostojno pravno osebo, se pri sistemizaciji delavcev iz točke 3.1. in 4.1. vzgojne skupine in oddelki seštevajo.

Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati sklep o določitvi normativov in standardov za opravljanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti v domovih za učence srednjih šol (Uradni list RS, št. 4/92).

Ta odredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, izvajati pa se začne 1. septembra 1997.