Na podlagi 84. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96 in 23/96) izdaja minister za šolstvo in šport

S to odredbo se določajo normativi in standardi, ki so podlaga za sistemizacijo delovnih mest, ter normativi in standardi za oblikovanje oddelkov in skupin v splošnih in strokovnih gimnazijah.

1. Podlaga za sistemizacijo delovnih mest učiteljev splošno-izobraževalnih in strokovno-teoretičnih predmetov ter učiteljev praktičnega pouka in veščin, korepetitorjev ter laborantov so ure pouka izobraževalnega programa splošne oziroma strokovne gimnazije.
1.1. Tedenska učna obveznost
– 20 ur pouka za učitelje splošnoizobraževalnih in strokovno-teoretičnih predmetov, od tega 3 ure kot individualni pouk, če poučuje pet in več ur v športnih oddelkih in ni športni ali pedagoški koordinator
– 19 ur pouka za učitelje slovenskega jezika in književnosti, od tega 3 ure kot individualni pouk, če poučuje pet in več ur v športnih oddelkih in ni športni ali pedagoški koordinator
– 17 ur pouka za učitelje splošnoizobraževalnih predmetov v programu mednarodna matura
– 20 ur za korepetitorja
– 25 ur pouka za učitelje praktičnega pouka in veščin
– 30 ur sodelovanja pri pouku za laborante.

1.2. Zmanjšanje tedenske učne obveznosti
Tajnik šolske maturitetne komisije ima zmanjšano tedensko učno obveznost; zmanjšanje učne obveznosti je odvisno od števila dijakov – maturantov, in sicer:
– za 2 pedagoški uri, če je dijakov – maturantov do 49
– za 3 pedagoške ure, če je dijakov – maturantov od 50 do 96
– za 4 pedagoške ure, če je dijakov – maturantov od 97 do 160
– za 5 pedagoških ur, če je dijakov – maturantov od 161 do 192
– za 6 pedagoških ur, če je dijakov – maturantov 193 in več.
Če je tajnik šolske maturitetne komisije pomočnik ravnatelja, se učna obveznost iz točk 2.9. in 2.10. zmanjša za število ur iz prvega odstavka te točke, vendar mora 4 ure pouka na teden opraviti v vsakem primeru.
Član republiške predmetne komisije ima lahko zmanjšano tedensko učno obveznost za 4 ure pouka.
Če je član republiške predmetne komisije pomočnik ravnatelja, se učna obveznost iz točk 2.9. in 2.10. zmanjša za 4 ure, vendar mora 4 ure pouka na teden opraviti v vsakem primeru.

1.3. Trajanje ure pouka
Ura pouka traja 45 minut.

1.4. Razredništvo
Kriterij za vrednotenje dela razrednika v prvem in zaključnem letniku sta dve uri pouka na teden, v ostalih letnikih pa ena ura pouka na teden.
Kriterij za vrednotenje dela razrednika v programu mednarodna matura sta dve uri pouka na teden.

1.5. Mentorstvo
Kriterij za vrednotenje dela mentorja učitelju – pripravniku je ena ura pouka na teden.

2. Direktor, ravnatelj, pomočnik ravnatelja
2.1. Javni vzgojno-izobraževalni zavod, ki ima v skladu z ustanovitvenim aktom oblikovane najmanj tri organizacijske enote, vsako z najmanj desetimi ali več oddelki, vodi direktor.
2.2. V javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu, ki ima v skladu z ustanovitvenim aktom oblikovani dve organizacijski enoti, opravlja funkcijo direktorja ravnatelj ene izmed organizacijskih enot.
2.3. Šolo – javni vzgojno-izobraževalni zavod oziroma šolo – organizacijsko enoto, vodi ravnatelj.
2.4. Učna obveznost direktorja oziroma ravnatelja se uredi s pogodbo o zaposlitvi.
Učna obveznost direktorja oziroma ravnatelja šole z več kot 16 oddelki je lahko najmanj 2 uri in največ 5 ur pouka na teden.
2.5. Učna obveznost ravnatelja na šoli s 15 do 16 oddelki je za polno delovno obveznost najmanj 2 uri in največ 6 ur pouka na teden.
Ravnatelj na šoli s 16 do 15 oddelki uči 2 uri, s 14 do 13 oddelki 3 ure, z 12 do 11 oddelki 4 ure, z 10 do 9 oddelki 5 ur in z 8 oddelki ali manj 6ur.
Če je izpolnjen pogoj iz prejšnjega odstavka lahko ravnatelj uči še največ 3 ure na teden.
2.6. Učna obveznost ravnatelja organizacijske enote s 16 oddelki in več je za polno delovno obveznost 4 ure pouka na teden.
Če je izpolnjen pogoj iz prejšnjega odstavka, lahko ravnatelj organizacijske enote uči še največ 3 ure na teden, to je skupaj do 7 ur pouka na teden.
2.7. Učna obveznost ravnatelja organizacijske enote s 15 do 16 oddelki je 4 ure, s 13 do 14 oddelki 5 ur, z 11 do 12 oddelki 6 ur, z 9 do 10 oddelki 7 ur in z 8 oddelki ali manj 8 ur.
Če je izpolnjen pogoj iz prejšnjega odstavka, lahko ravnatelj organizacijske enote uči še največ 3 ure, to je skupaj do 11 ur pouka na teden.
2.8. V šoli lahko ravnatelj (in ravnatelj v funkciji direktorja) imenuje pomočnika ravnatelja.
Ravnatelj lahko imenuje pomočnika ravnatelja v šoli z 18 oddelki.Učna obveznost pomočnika ravnatelja v šoli z 18 oddelki je za polno delovno obveznost 11 ur pouka na teden oziroma 22 ur svetovalnega dela na teden.
Za vsaka 2 oddelka več kot 18 oddelkov se učna obveznost pomočnika ravnatelja zmanjša za 1 uro na teden oziroma 2 uri svetovalnega dela na teden. Pomočnik ravnatelja ima pri 32 oddelkih 4 ure pouka na teden oziroma 8 ur svetovalnega dela na teden.
Drugega pomočnika ravnatelja lahko imenuje ravnatelj na šoli s 34 in več oddelki.
Učna obveznost oziroma obseg svetovalnega dela na teden za drugega pomočnika ravnatelja se določi po kriterijih iz drugega oziroma tretjega odstavka te točke.
2.9. Ravnatelj šole – organizacijske enote lahko imenuje pomočnika ravnatelja.
Ravnatelj lahko imenuje pomočnika ravnatelja na šoli z 18 oddelki. Učna obveznost pomočnika ravnatelja na šoli z 18 oddelki je za polno delovno obveznost 15 ur pouka na teden oziroma 30 ur svetovalnega dela na teden.
Za vsaka 2 oddelka več kot 18 oddelkov se učna obveznost pomočnika ravnatelja zmanjša za 1 uro na teden oziroma 2 uri svetovalnega dela na teden. Pomočnik ravnatelja organizacijske enote ima pri 32 oddelkih 8 ur pouka na teden oziroma 16 ur svetovalnega dela na teden.

3. Druga strokovna dela
3.1.V šoli z 20 in več oddelki ravnatelj sistemizira naslednja delovna mesta:
– eno delovno mesto svetovalnega delavca
– eno delovno mesto knjižničarja
3.2. V šoli, ki izvaja program mednarodna matura, ravnatelj sistemizira eno delovno mesto koordinatorja socialnega dela.
Za polno delovno obveznost koordinator socialnega dela opravi 16 ur pouka na teden.
3.3. V šoli, ki izvaja program športnih oddelkov, ravnatelj sistemizira na 4 športne oddelke eno delovno mesto pedagoškega koordinatorja.
Za polno delovno obveznost opravi pedagoški koordinator 15 ur pouka na teden pri enem oddelku, 14 ur pouka na teden pri 2 oddelkih, 13 ur pouka na teden pri 3 oddelkih in 12 ur pouka na teden pri 4 oddelkih.
3.4. V šoli, ki izvaja program športnih oddelkov, ravnatelj sistemizira na 4 športne oddelke eno delovno mesto športnega koordinatorja.
Za polno delovno obveznost opravi športni koordinator 15 ur pouka na teden pri enem oddelku, 14 ur pouka na teden pri 2 oddelkih, 13 ur pouka na teden pri 3 oddelkih, 12 ur pouka na teden pri 4 oddelkih.

4. Administrativna, računovodska in tehnična dela
4.1.V šoli z 20 in več oddelki ravnatelj sistemizira naslednja delovna mesta:
– eno delovno mesto pisarniškega referenta s 4-letno strokovno šolo
– eno delovno mesto računovodje s 4-letno strokovno šolo
– eno delovno mesto tehničnega delavca – vzdrževalca učne tehnologije s 4-letno strokovno šolo
4.2. eno delovno mesto hišnika s 3-letno strokovno šolo.
4.3. eno delovno mesto kurjača s 3-letno strokovno šolo,če ima šola kurilnico na trda goriva
4.4. eno delovno mesto čistilca s končano osnovno šolo na 900 m2 talne hišne površine.

5. Normativi za oblikovanje oddelkov
5.1. Normativ za oblikovanje oddelka 1. letnika je najmanj 30 vpisanih novincev in skupno največ 32 dijakov.
V primeru, da je razpisan en sam oddelek in se ne vpiše 30 novincev, se lahko oblikuje oddelek z najmanj 25 dijaki.
Če je program gimnazije na novo razmeščen, je normativ za oblikovanje oddelka 1.letnika 32 dijakov.
Odstopanja:
a) Če je v oddelku en dijak s posebnimi potrebami, je normativ za oblikovanje oddelka 26 dijakov.
Če sta vključena dva dijaka, je normativ za oblikovanje oddelka 23 dijakov.
Če so vključeni trije dijaki, je normativ za oblikovanje oddelka 20 dijakov.
b) Normativ za oblikovanje oddelka maturitetnega tečaja je 20 dijakov.
c) Normativ za oblikovanje oddelka programa mednarodna matura je 20 dijakov
d) Normativ za oblikovanje športnega oddelka je največ 22 dijakov in najmanj 18 dijakov.Če se zaradi osipa zmanjša število dijakov v oddelku na 11 in manj, se oddelek ukine.
5.2. Normativ za oblikovanje oddelkov višjih letnikov je 32 dijakov oziroma tolikšno število, kot je za posamezne vrste oddelkov oziroma programe določeno v točki 5.1. Odstopanja.
Število oddelkov se oblikuje tako, da se število dijakov istega letnika in programa deli z 32, oziroma z normativi iz točke 5.1.Odstopanja.
Število oddelkov drugega in višjih letnikov je lahko največ enako številu oddelkov 1.letnika iste vpisane generacije dijakov. Šola lahko oblikuje oddelek več v le v primeru, če se zaradi prešolanja vpiše toliko dijakov, da to presega normativ iz točke 5.2. Oblikovanje oddelka odobri s posebnim sklepom pristojni upravni organ.

6. Normativi za oblikovanje skupin dijakov
6.1. Splošnoizobraževalni predmeti:
6.1.1. Računalništvo in informatika
Število dijakov v skupini za izvedbo vaj je največ 17 dijakov.
Število ur vaj in njihovo vsebino določa učni načrt predmeta.
6.1.2. Kemija, fizika, biologija
Število dijakov v skupini za izvedbo vaj je največ 17 dijakov.
Število ur vaj in vsebino ter obseg ur, pri katerih sodeluje laborant, določa učni načrt posameznega predmeta.
6.1.4. Športna vzgoja
Normativ za oblikovanje skupin pri športni vzgoji je enak normativu iz točke 5. vendar tako, da se dijaki delijo po spolu ter združujejo iz oddelkov istega letnika.
Če tako oblikovana skupina šteje 16 in manj dijakov, se v skupino združujejo dijaki iz dveh ali več zaporednih letnikov.
S šolskim letom 1999/2000 je normativ za oblikovanje skupin pri športni vzgoji 20 dijakov v skupini. Za dodatnega 1 – 2 dijaka se ne oblikuje nova skupina.
Dijaki se delijo po spolu in združujejo iz oddelkov istega letnika do normativa 20 oziroma do normativa iz točke 5.1. Odstopanja.
Če je v posameznih letnikih manjše število dijakov istega spola in se ne more oblikovati skupina z 20 dijaki, se v skupino združujejo dijaki iz oddelkov dveh ali več zaporednih letnikov.
Prvo leto prehoda velja za zaključni letnik, nato pa postopoma vsako naslednje šolsko leto ostali letniki tako, da bo določba 20 dijakov v skupini za prvi letnik veljala s šolskim letom 2002/2003.
Določbo bodo uveljavljale šole, ki lahko zagotovijo izvajanje športne vzgoje v svojih pokritih športnih prostorih.
6.1.5. Prvi tuji jezik
Oddelek se deli v skupine zaradi nadaljevanja učenja obveznega tujega jezika iz osnovne šole.
Oblikovane skupine dijakov se združijo iz oddelkov istega letnika do polnoštevilnega oddelka (točka 5.2.)
6.1.6. Drugi tuji jezik
Pri tujem jeziku II se lahko oblikuje ena skupina več, kot je skupin pri tujem jeziku I, če gre za dva tuja jezika in šolo z do 5 oddelkov vpisa v 1. letnik.
Šola, ki vpiše 6 in več oddelkov 1. letnika, lahko pri tujem jeziku II oblikuje dve skupini več, kot je skupin pri tujem jeziku I.
6.1.7. Tretji tuji jezik
Dodatna skupina za tuji jezik III se lahko oblikuje, če le-ta šteje najmanj 12 dijakov.
6.1.8. Pri pouku jezika okolja (italijanski jezik na obali) se oddelek glede na predhodno znanje dijakov deli v skupino z nadaljevalnim in skupino z začetnim programom jezika okolja.
Skupine dijakov se združijo iz paralelk istega letnika do normativa iz točke 5.2.
6.1.9. Spremljevalec dijakov na strokovni ekskurziji, določeni s programom, spremlja skupino 16 dijakov.
6.1.10. Za izvajanje pouka pri nerazporejenih urah lahko šola v 4. letniku oblikuje dve dodatni skupini več, kot je število oddelkov 4. letnika.
6.1.11. Pri pouku latinščine (v programu klasične gimnazije) se oddelek glede na predhodno znanje dijakov deli v skupino z nadaljevalnim in skupino z začetnim programom latinščine.
6.2. Strokovno-teoretični predmeti in laboratorijske vaje
6.2.1. Število dijakov v skupini pri posameznem predmetu je največ 17 dijakov.
Število ur in vsebine ter obseg ur, pri katerih sodeluje laborant, ko se dijaki delijo v skupine, določa učni načrt predmeta.
6.2.2. Individualno delo z dijaki je pri pouku predmeta petje-instrument.
6.2.3. Število dijakov pri strokovnih predmetih v programu glasba je najmanj 3 in največ 17.
Število dijakov in število ur, pri katerih se dijaki delijo v skupine, določa učni načrt posameznega predmeta.
6.2.4. Tečaj prve pomoči
Število dijakov v skupini pri praktičnem delu tečaja je 17.

7. Odstopanja
7.1. Šola, ki ne dosega normativov iz točk 3. in 4., sistemizira delovna mesta delavcev z ustrezno krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa.
7.2. Šola lahko za dela sistemiziranih delovnih mest iz točke 4. sklene pogodbo o opravljanju storitev.
Merila in kriterije za plačilo storitev po pogodbi sprejme minister.
7.3. Šola, v sklopu katere je dijaški dom, pri sistemizaciji delovnih mest iz točk 2., in 4.1. vzgojne skupine in oddelke sešteva kot skupni kriterij.
7.4. Odstopanja zaradi specifičnih prostorskih pogojev dela zavoda ali specifične strukture programov, ki jih izvaja šola, odobri pristojni upravni organ s posebnim sklepom.

1. Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati:
sklep o določitvi normativov in standardov za opravljanje vzgojnoizobraževalne dejavnosti v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 4/92,7/92 in 33/95) razen:
– poglavje B, Normativi za oblikovanje oddelkov in skupin: točka 2. Normativi za oblikovanje skupin učencev, ki velja do izteka veljavnih izobraževalnih programov.
– določila za oblikovanje oddelkov za maturo oziroma zaključni izpit
– določila o izvedbi vaj pri fiziki, kemiji ter biologiji, ki se izvajajo kot maturitetni predmeti.
2. Novi programi, ki se bodo začeli izvajati s šolskim letom 1998/99, se izvajajo skladno z določili te odredbe.
3. Poskusni programi strokovnih gimnazij, uvedeni s šolskim letom 1997/98, se izvajajo skladno z določili te odredbe.

Druga alinea točke 1.1. te odredbe začne veljati s šolskim letom 1998/99.

Ta odredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, izvajati pa se začne 1. septembra 1997.