Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL-A)
Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 12. junija 1997.
Št. 001-22-61/97
Ljubljana, dne 20. junija 1997.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PRISILNI PORAVNAVI, STEČAJU IN LIKVIDACIJI (ZPPSL-A)
1. člen
V zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 in 8/96 – odločba US) – (v nadaljnjem besedilu: zakon), se v 3. členu dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
“(2) Ne glede na prejšnji odstavek pristojno sodišče uvede stečajni postopek po uradni dolžnosti nad dolžnikom v primeru, da dolžnik ni zagotovil izplačila plač za obdobje zadnjih treh mesecev ali da ima dolžnik blokiran žiro račun oziroma je nelikviden zadnjih 12 ali več mesecev.
(3) V ta namen Agencija za plačilni promet enkrat mesečno obvešča pristojna sodišča o podjetjih, ki izpolnjujejo pogoje za uvedbo stečajnega postopka, določene v prejšnjem odstavku. Način zbiranja podatkov o izplačilu plač predpiše minister, pristojen za delo.”
2. člen
V prvem odstavku 21. člena se za besedilom “imenuje upniški odbor iz seznama upnikov” doda besedilo “oziroma izmed upnikov, ki so prijavili terjatve, pa niso bili na seznamu upnikov”.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
“(2) Na obrazložen predlog upniškega odbora poravnalni senat spremeni odredbo oziroma izda novo odredbo o imenovanju upniškega odbora iz prejšnjega odstavka, če se sestava upniškega odbora spremeni po izdaji sklepa o začetku postopka prisilne poravnave.”
Dosedanji drugi, tretji in četrti odstavek postanejo tretji, četrti in peti odstavek.
3. člen
V prvem odstavku 22. člena se 4. točka spremeni tako, da se glasi:
“4. dajati predloge in mnenja ter opravljati druga dejanja, ki so pomembna za zaščito upnikov v postopku.”
4. člen
V četrtem odstavku 31. člena se črta beseda “predsednika”, na koncu stavka pa se črta besedilo “oziroma upravitelja prisilne poravnave, če je ta določen”.
Za četrtim odstavkom se dodata nova peti in šesti odstavek, ki se glasita:
“(5) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka, da poravnalni senat po predhodnem mnenju upniškega odbora.
(6) Mnenje iz prejšnjega odstavka mora upniški odbor dati v osmih dneh od dneva prejema zahteve za mnenje. Če v tem roku ne da mnenja, se šteje, da se strinja s predlogom dolžnika za dovolitev opravljanja poslov iz drugega odstavka tega člena.”
Dosedanji peti odstavek, ki postane sedmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
“(7) Pravni posli, ki jih je dolžnik storil v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena, so nasproti upnikom brez učinka, če je druga oseba vedela ali bi morala vedeti, da tak posel presega okvire dolžnikovih tekočih poslov in da zanje ni imel dovoljenja poravnalnega senata ali da je predsednik poravnalnega senata oziroma upravitelj prisilne poravnave, če je določen, ali upniški odbor ugovarjal izvršitvi teh poslov.”
5. člen
V prvem odstavku 32. člena se za besedami “lahko poravnalni senat” doda besedilo “po predhodnem mnenju upniškega odbora”, za besedama “na predlog” pa se dodata besedi “dolžnika ali”.
Za prvim odstavkom se dodata novi drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
“(2) Mnenje iz prejšnjega odstavka mora upniški odbor dati v osmih dneh od prejema zahteve za mnenje. Če v tem roku ne da mnenja, se šteje, da se upniški odbor strinja s predlogom dolžnika oziroma upnika za ureditev izplačil z dolžnikovega računa.
(3) Predhodno mnenje upniškega odbora iz prvega odstavka tega člena ni potrebno, če gre za izplačevanje dolžnikovih obveznosti, ki izvirajo iz tekočega poslovanja ali za stroške prisilne poravnave.”
Dosedanji drugi odstavek postane četrti odstavek.
6. člen
V prvem odstavku 34. člena se doda nova 4. točka, ki se glasi:
“4. da lahko dolžnik izpolni svoje obveznosti v večjem deležu oziroma krajšem roku, kot ga predlaga dolžnik v prisilni poravnavi.”
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
“(3) Predlog iz prvega odstavka tega člena se lahko vloži najkasneje do glasovanja o predlagani prisilni poravnavi na naroku za prisilno poravnavo.”
7. člen
V prvem odstavku 46. člena se besedilo “v roku dveh mesecev” nadomesti z besedilom “v roku treh mesecev”.
8. člen
Za prvim odstavkom 47. člena se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
“(2) Kadar je posamezen upnik pristal, da se mu terjatev namesto v denarju izplača v drugem premoženju stečajnega dolžnika (prvi odstavek 48. člena), mora dolžnik v načrtu finančne reorganizacije navesti tudi:
1. višino terjatve, ki se izplača na takšen način;
2. predmet nadomestne izpolnitve;
3. ocenjeno vrednost nadomestne izpolnitve.
(3) Kadar je posamezen upnik pristal na vplačilo stvarnega vložka s prenosom terjatve do dolžnika zaradi povečanja osnovnega kapitala dolžnika, mora dolžnik v prisilni poravnavi navesti:
1. novo višino osnovnega kapitala po spremembi osnovnega kapitala (3. točka prvega odstavka 49.c člena);
2. višino terjatve, ki s prenosom zaradi vplačila stvarnega vložka preneha (drugi odstavek 49.č člena);
3. delež (v nominalnem znesku in odstotku) v kapitalu dolžnika, ki ga upnik z vplačilom takšnega stvarnega vložka pridobi.”
Dosedanji drugi odstavek, ki postane četrti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
“(4) Načrtu finančne reorganizacije mora dolžnik priložiti:
1. revidirano obračunsko bilanco stanja, ki prikazuje stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev ob koncu zadnjega trimesečja pred vložitvijo načrta finančne reorganizacije (v nadaljnjem besedilu: zadnja bilanca stanja);
2. revidirano predračunsko bilanco stanja, ki prikazuje stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev ob koncu zadnjega trimesečja pred vložitvijo načrta finančne reorganizacije, izdelano ob predpostavki, da bi na ta dan pričela učinkovati predlagana prisilna poravnava glede sorazmernega znižanja terjatev in načina poplačila teh terjatev oziroma spremembe osnovnega kapitala na podlagi 49.a, 49.b, 49.c, 49.č in 49.d členov tega zakona;
3. revidiran izkaz uspeha in finančnih tokov za zadnje poslovno leto in za tekoče leto do datuma zadnje bilance stanja;
4. predračunska izkaza finančnih in denarnih tokov za obdobje, na katero se nanaša prisilna poravnava (do izteka roka za izplačilo vseh terjatev, na katere se nanaša prisilna poravnava);
5. v primeru iz 4. točke prvega odstavka tega člena: pisno izjavo imetnika terjatve, da pristaja na manj ugodne pogoje za poplačilo svoje terjatve;
6. v primeru iz drugega odstavka tega člena: pisno izjavo upnika iz prvega odstavka 48. člena tega zakona, da pristaja na nadomestilo izpolnitev;
7. kadar v primeru iz drugega odstavka tega člena višina terjatve presega 10,000.000 tolarjev: poročilo revizorja o oceni vrednosti premoženja, ki je predmet nadomestne izpolnitve;
8. v primeru iz tretjega odstavka tega člena: notarski zapisnik skupščine dolžnika, na kateri je sprejela sklep o spremembi osnovnega kapitala iz 49.c člena tega zakona;
9. v primeru iz četrtega odstavka 48. člena tega zakona: pisno izjavo ločitvenega upnika, da pristane na manj ugodno izplačilo in se odpoveduje terjatvi v višini, ki presega ponujeno izplačilo. Kadar je ločitvena pravica nastala z vpisom v zemljiško knjigo, mora imeti pisna izjava obliko listine, sposobne za ustrezen vpis v zemljiško knjigo.”
Dosedanji tretji odstavek postane peti odstavek.
9. člen
Drugi in tretji odstavek 48. člena se spremenita tako, da se glasita:
“(2) Dolžnik mora upnikom ponuditi znižano poplačilo oziroma odložitev plačil terjatev najmanj v naslednjih znižanih deležih oziroma rokih:
1. 20% poplačilo, če rok za izplačilo ni daljši od enega leta;
2. 40% poplačilo, če rok za izplačilo ni daljši od dveh let;
3. 60% poplačilo, če rok za plačilo ni daljši od treh let;
4. 80% poplačilo, če rok za plačilo ni daljši od štirih let;
5. 100% poplačilo z odložitvijo za največ pet let.
(3) Poleg znižanja poplačila terjatev iz naslova glavnice in obresti, nateklih do dneva začetka postopka, v obsegu in rokih iz prejšnjega odstavka, lahko dolžnik ponudi tudi znižanje obrestnih mer za čas od dneva začetka postopka dalje.”
10. člen
V 49. členu se besedi “tretjega odstavka” nadomestita z besedama “petega odstavka”.
11. člen
Za 49. členom se dodajo novi 49.a, 49.b, 49.c, 49.č in 49.d členi, ki se glasijo:
“49.a člen
Če dolžnik kot eno od metod finančne reorganizacije izbere povečanje osnovnega kapitala z izdajo delnic dolžnika namesto izplačila terjatev posameznim upnikom, se za spremembo osnovnega kapitala uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, če v tem zakonu ni drugače določeno.
49.b člen
(1) V primeru iz prejšnjega člena lahko dolžnik sočasno sprejme sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala in povečanju osnovnega kapitala z novimi stvarnimi vložki, ki se vplačajo s prenosom (cesijo) terjatev posameznih upnikov do dolžnika (v nadaljnjem besedilu: sklep o spremembi osnovnega kapitala).
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka se določbe tega zakona o spremembi osnovnega kapitala delniške družbe smiselno uporabljajo tudi za spremembo osnovnega kapitala družbe z omejeno odgovornostjo.
(3) Osnovni kapital se lahko zmanjša na način iz prvega odstavka tega člena za znesek nepokrite izgube, izkazane v zadnji bilanci stanja.
(4) Pri povečanju osnovnega kapitala na način iz prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe o revidiranju stvarnih vložkov.
(5) Pri povečanju osnovnega kapitala na način iz prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe o prepovedi vplačila delnic za znesek, ki je nižji od nominalnega zneska, na katerega se glasijo, kadar se delnice vplačajo s terjatvami iz petega odstavka 43. člena tega zakona oziroma terjatvami iz drugega odstavka 55. člena tega zakona.
49.c člen
(1) Sklep o spremembi osnovnega kapitala mora vsebovati:
1. nominalno višino, za katero se osnovni kapital zmanjša in druge sestavine, ki jih mora obsegati sklep o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala;
2. nominalno višino, za katero se poveča osnovni kapital s stvarnimi vložki;
3. novo višino osnovnega kapitala po spremembi;
4. število delnic, ki se izdajo zaradi povečanja osnovnega kapitala, in nominalni znesek, na katerega se glasi posamezna delnica;
5. izključitev prednostne pravice dosedanjih delničarjev do vpisa novih delnic;
6. posamezne upnike in višine njihovih terjatev do dolžnika, ki so predmet stvarnega vložka;
7. skupni nominalni znesek delnic, ki se zagotovi posameznemu upniku iz prejšnje točke;
8. navedbo, da je sklep sprejet pod odložnim pogojem, da bo predlagana prisilna poravnava pravnomočno potrjena.
(2) Ne glede na določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, in morebitne določbe statuta, je za sprejem sklepa o spremembi osnovnega kapitala potrebna večina najmanj treh četrtin pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala.
49.č člen
(1) Rok za vpisovanje novih delnic, ki se izdajo zaradi povečanja osnovnega kapitala, mora biti določen tako, da izteče najkasneje zadnji delovni dan pred dnevom naroka za prisilno poravnavo.
(2) Izjava o vpisu novih delnic (vpisno potrdilo) mora poleg sestavin, določenih z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, vsebovati tudi izjavo upnika, da na dolžnika prenaša terjatev, ki je predmet stvarnega vložka, pod odložnim pogojem, da bo prisilna poravnava pravnomočno potrjena.
(3) Kopijo vpisnega potrdila iz prejšnjega odstavka mora upnik predložiti sodišču najkasneje pred pričetkom glasovanja o prisilni poravnavi.
49.d člen
(1) Če je prisilna poravnava pravnomočno potrjena, se štejejo nove delnice za vplačane in osnovni kapital za spremenjen z dnem pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave.
(2) Uprava družbe mora vložiti predlog za vpis sklepa o spremembi osnovnega kapitala v sodni register sočasno s predlogom za vpis spremembe osnovnega kapitala, in sicer v 15 dneh, šteto od pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave.
(3) Predlog iz prejšnjega odstavka lahko vloži tudi posamezen upnik, ki je vpisal in vplačal nove delnice na način iz 49.č člena tega zakona, če ga ne vloži uprava v roku iz prejšnjega odstavka.
(4) Predlogu za vpis iz drugega odstavka tega člena je potrebno priložiti:
1. zadnjo bilanco stanja;
2. notarski zapisnik skupščine, na kateri je sprejela sklep o spremembi osnovnega kapitala iz 49.c člena tega zakona;
3. potrdila o vpisu novih delnic;
4. overjeno kopijo sklepa o potrditvi prisilne poravnave s potrdilom o pravnomočnosti.”
12. člen
51. člen se spremeni tako, da se glasi:
“(1) Če je kot ena od metod finančne reorganizacije predvideno zmanjšanje števila pri dolžniku zaposlenih delavcev, je potrebno načrtu finančne reorganizacije priložiti program prenehanja delovnih razmerij zaradi finančne reorganizacije. Program mora vsebovati:
1. število delavcev, ki jim zaradi finančne reorganizacije preneha delovno razmerje;
2. delovna mesta, ki se zaradi finančne reorganizacije ukinejo;
3. rok prenehanja delovnega razmerja za vsako od delovnih mest iz prejšnje točke.
(2) O programu prenehanja delovnih razmerij mora uprava dolžnika nemudoma obvestiti svet delavcev ali delavskega zaupnika, če tega ni, pa sindikat pri delodajalcu. Istočasno mora predlagatelj s programom seznaniti tudi pristojni organ za zaposlovanje.
(3) Uprava dolžnika mora obravnavati in upoštevati morebitne predloge pristojnega organa za zaposlovanje o možnih ukrepih za preprečitev oziroma za kar največjo omejitev prenehanja delovnih razmerij. Če se v okviru finančne reorganizacije predvideva prenehanje delovnega razmerja več kot 25% delavcev, vendar ne manj kot 10 delavcev, lahko pristojni organ za zaposlovanje predlaga, da se prenehanje delovnega razmerja razporedi na daljše časovno obdobje, ki ne more biti krajše od treh in ne daljše od šestih mesecev.
(4) V primeru iz prvega odstavka tega člena lahko po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave preneha delovno razmerje največ takšnemu številu delavcev, kot je določeno v programu in ki opravljajo delo na delovnih mestih, ki se zaradi finančne reorganizacije ukinjajo.
(5) Pri določitvi delavcev, ki jim preneha delovno razmerje na podlagi prvega odstavka tega člena, se upoštevajo naslednji kriteriji: strokovna izobrazba oziroma usposobljenost za delo in potrebna dodatna znanja in zmožnosti, delovne izkušnje, delovna uspešnost in delovna doba.
(6) Delavcem preneha delovno razmerje z vročitvijo sklepa o prenehanju. Delovno razmerje ne more prenehati pred iztekom 30 dnevnega roka od seznanitve pristojnega organa za zaposlovanje s programom prenehanja delovnih razmerij.
(7) Delavci, ki jim preneha delovno razmerje na podlagi četrtega odstavka tega člena, imajo enake pravice kot delavci, ki jim preneha delovno razmerje zaradi začetka stečajnega postopka.
(8) Minister, pristojen za delo, izda predpis o načinu izvrševanja nalog pristojnega organa za zaposlovanje iz tretjega odstavka tega člena.”
13. člen
Tretji odstavek 62. člena se spremeni tako, da se glasi:
“(3) Če je v potrjeni prisilni poravnavi določeno, da se znižajo obrestne mere, tečejo od terjatev upnikov iz 3. točke drugega odstavka 59. člena in tretjega odstavka 59. člena tega zakona obresti po znižani obrestni meri skladno s tretjim odstavkom 48. člena tega zakona od začetka postopka prisilne poravnave dalje.”
14. člen
78. člen se spremeni tako, da se glasi:
“(1) Za stečajnega upravitelja je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. da ima strokovno izobrazbo najmanj VII. stopnje pravne, ekonomske ali druge ustrezne smeri;
2. da je opravila strokovni izpit za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih prisilne poravnave, stečaja in likvidacije;
3. da ima veljavno dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih prisilne poravnave, stečaja in likvidacije.
(2) Za stečajnega upravitelja ne more biti imenovana oseba:
1. ki je upnik v stečajnem postopku;
2. ki je bila zaposlena pri stečajnem dolžniku v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka ali je v tem obdobju opravljala funkcijo člana uprave ali nadzornega sveta;
3. če obstajajo druge okoliščine, ki vsebujejo dvom o njegovi nepristranosti.”
15. člen
Za 78. členom se dodajo novi 78.a, 78.b in 78.c člen, ki se glasijo:
“78.a člen
(1) Minister, pristojen za pravosodje, predpiše program in način opravljanja strokovnega izpita za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih prisilne poravnave, stečaja in likvidacije. Z odločbo, s katero se dovoli pristop k izpitu, se določi izpitna komisija.
(2) O izdaji in odvzemu dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih prisilne poravnave, stečaja in likvidacije odloča minister, pristojen za pravosodje, na podlagi mnenja komisije, ki jo imenuje minister, pristojen za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: komisija).
(3) Komisija ima pet članov. Dva člana se imenujeta izmed sodnikov, ki sodijo v zadevah prisilnih poravnav, stečajev ali likvidacij, dva iz vrst neodvisnih strokovnjakov, en član pa je predstavnik ministrstva, pristojnega za pravosodje. Predsednika komisije imenujejo člani izmed sebe. Člani in predsednik komisije se imenujejo za dobo pet let in so lahko ponovno imenovani.
(4) Člani komisije sprejmejo poslovnik za delovanje komisije.
(5) Sredstva za delo komisije ter administrativne, tehnične in druge pogoje za delo komisije zagotavlja ministrstvo, pristojno za pravosodje.
(6) Imenik oseb, ki imajo dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije, vodi ministrstvo, pristojno za pravosodje.
78.b člen
(1) Minister, pristojen za pravosodje, izda dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih prisilne poravnave, stečaja in likvidacije, če vložnik zahteve izpolnjuje naslednje pogoje:
1. da je državljan Republike Slovenije in aktivno obvlada slovenski jezik;
2. da ni bil obsojen za kaznivo dejanje, zaradi katerega bi bil moralno neprimeren za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih prisilne poravnave, stečaja in likvidacije;
3. da ima strokovno izobrazbo najmanj VII. stopnje pravne, ekonomske ali druge ustrezne smeri;
4. da je opravil strokovni izpit za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih prisilne poravnave, stečaja in likvidacije.
(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih prisilne poravnave, stečaja in likvidacije je potrebno priložiti dokaze o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka.
(3) Minister, pristojen za pravosodje, zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja, če vložnik zahteve ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka tega člena ali če mu je bilo dovoljenje odvzeto na podlagi 78.c člena tega zakona.
(4) Odločba, s katero minister, pristojen za pravosodje, odloči o zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije, je dokončna v upravnem postopku.
78.c člen
(1) Minister, pristojen za pravosodje, odvzame dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih prisilne poravnave, stečaja in likvidacije, če oseba pri opravljanju funkcije upravitelja prisilne poravnave ali stečajnega oziroma likvidacijskega upravitelja huje krši obveznosti upravitelja prisilne poravnave ali stečajnega oziroma likvidacijskega upravitelja oziroma zlorabi položaj in pristojnosti upravitelja prisilne poravnave ali stečajnega oziroma likvidacijskega upravitelja z namenom naklanjanja ugodnosti posameznim upnikom oziroma drugim osebam ali oškodovanja upnikov, oziroma dolžnika.
(2) Predlog za odvzem dovoljenja lahko podajo upniški odbor, posamezni upnik, sodišče, ki vodi postopek, dolžnik v postopku prisilne poravnave.
(3) Odločba, s katero minister, pristojen za pravosodje, odloči o predlogu za odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih prisilne poravnave, stečaja in likvidacije, je dokončna v upravnem postopku.
(4) Odločba, s katero minister, pristojen za pravosodje, odvzame dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih prisilne poravnave, stečaja in likvidacije, se vroči vsem okrožnim sodiščem.
(5) Sodišča, ki so za upravitelja prisilne poravnave ali stečajnega oziroma likvidacijskega upravitelja v posameznih postopkih, ki jih vodijo, imenovala osebo, ki ji je bilo odvzeto dovoljenje, morajo to osebo takoj, najkasneje pa v treh dneh od prejema odločbe iz tretjega odstavka tega člena odstaviti in imenovati novega upravitelja.
(6) Za obveznosti odstavljenega upravitelja v zvezi s prenosom na novega upravitelja se smiselno uporabljajo določbe 96. in 105. člena tega zakona.”
16. člen
V prvem odstavku 80. člena se v 4. točki za vejico doda besedilo “voditi poslovne knjige in sestavljati računovodske izkaze v skladu z računovodskimi standardi, ki so določeni za subjekte v stečaju,”.
Doda se nova 10. točka, ki se glasi:
“10. skrbeti, da stečajni postopek poteka hitro in brez neutemeljenega zavlačevanja.”
17. člen
84. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Da se zavarujejo koristi upnikov v stečajnem postopku, stečajni senat ustanovi upniški odbor, razen, če je stečajna masa neznatna ali če bi to pripeljalo do znatnega povečanja stroškov stečajnega postopka.”
18. člen
Za četrtim odstavkom 86. člena se dodajo novi peti, šesti in sedmi odstavek, ki se glasijo:
“(5) Člani izmed sebe z večino glasov vseh članov upniškega odbora izvolijo predsednika upniškega odbora, ki predstavlja upniški odbor ter sklicuje in vodi seje upniškega odbora.
(6) Stečajni senat lahko po predhodnem soglasju upniškega odbora zamenja člana upniškega odbora, če se ugotovi, da zanemarja svojo dolžnost. Stečajni senat mora zamenjavo obrazložiti in razloge zanjo pisno posredovati vsem upnikom.
(7) Upniški odbor mora soglasje iz prejšnjega odstavka oziroma obvestilo o odreku soglasja dati v osmih dneh od prejema zahteve za soglasje. Če upniški odbor v tem roku niti ne da soglasja, niti ga ne odreče, se šteje, da je upniški odbor dal soglasje.”
19. člen
Prvi odstavek 87. člena se spremeni tako, da se glasi:
“(1) Upniški odbor opravlja svoje delo na sejah, ki jih po uradni dolžnosti ali na predlog vsakega upnika, večine članov upniškega odbora, stečajnega upravitelja ali stečajnega senata sklicuje predsednik upniškega odbora.”
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
“(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko sejo upniškega odbora skliče tudi predsednik stečajnega senata po uradni dolžnosti ali na predlog stečajnega upravitelja.”
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
Dosedanji tretji odstavek, ki postane četrti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
“(4) Upniški odbor odloča z večino glasov navzočih članov. Upniški odbor lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča več kot polovica članov upniškega odbora.”
20. člen
V prvem odstavku 88. člena se črta 7. točka, 1. točka pa se spremeni tako, da se glasi:
“1. zahteva in obravnava poročila stečajnega upravitelja o poteku stečajnega postopka in o stanju stečajne mase,”.
Dosedanja 8. točka postane 7. točka.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
“(3) Člani upniškega odbora so odgovorni vsem upnikom v stečajnem postopku za škodo, ki jim jo povzročijo namerno ali iz hude malomarnosti pri opravljanju dolžnosti člana upniškega odbora.”
21. člen
V 108. členu se tretji in četrti odstavek črtata.
22. člen
V drugem odstavku 114. člena se besede “zakonite zamudne obresti” nadomestijo z besedilom “obresti po temeljni obrestni meri”.
23. člen
V 131. členu se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
“(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena ločitvene pravice z dnem začetka stečajnega postopka nehajo veljati glede obresti, ki do dneva začetka stečajnega postopka še niso dospele.”
24. člen
V drugem odstavku 133. člena se besede “kadar je ta” nadomestijo z besedo “če”.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
“(3) Mnenje iz prejšnjega odstavka mora dati upniški odbor v osmih dneh od prejema zahteve za mnenje. Če v tem roku ne da mnenja, se šteje, da se strinja s predlogom stečajnega upravitelja za dokončanje začetih poslov.”
25. člen
Za drugim odstavkom 135. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
“(3) Mnenje iz prejšnjega odstavka mora dati upniški odbor v osmih dneh od prejema zahteve za mnenje. Če v tem roku ne da mnenja, se šteje, da se strinja s predlogom stečajnega upravitelja za nadaljevanje proizvodnje in opravljanja drugih tekočih poslov.”
Dosedanji tretji, četrti, peti in šesti odstavek postanejo četrti, peti, šesti in sedmi odstavek.
26. člen
Za prvim odstavkom 146. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
“(2) Mnenje iz prejšnjega odstavka morata dati upniški odbor in stečajni upravitelj v osmih dneh od dneva prejema zahteve za mnenje. Če v tem roku ne data mnenja, se šteje, da se strinjata s predlogom stečajnega senata.”
Dosedanji drugi, tretji in četrti odstavek postanejo tretji, četrti in peti odstavek.
27. člen
V prvem odstavku 150. člena se črta beseda “praviloma”.
28. člen
Za drugim odstavkom 151. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
“(3) Mnenje iz prejšnjega odstavka morata upniški odbor in stečajni upravitelj dati v osmih dneh od prejema zahteve za mnenje. Če v tem roku ne data mnenja, se šteje, da se strinjata s predlogom stečajnega senata.”
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
Dosedanji četrti odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
“(5) Če prodaja ni mogoča niti po ceni iz prejšnjega odstavka, lahko stečajni upravitelj v soglasju s stečajnim senatom in upniškim odborom proda stvari in pravice, ki so predmet prodaje tudi po nižji ceni. Soglasje morata stečajni senat in upniški odbor dati takoj ali najkasneje v treh dneh od prejema zahteve za soglasje.”
Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.
29. člen
V 153. členu se dodajo novi drugi, tretji in četrti odstavek, ki se glasijo:
“(2) Kupci ne morejo biti fizične osebe, ki so bile v zadnjih petih letih pred dnem začetka stečajnega postopka pri dolžniku zaposlene ali so opravljale funkcijo kot poslovodni delavci, člani uprave ali člani nadzornega sveta, delavci s posebnimi pooblastili ter njihovi družinski člani, osebe, ki so v tem času opravljale funkcijo prokurista ter pravne osebe, katerih lastniki oziroma solastniki so te fizične osebe, če njihov delež v osnovnem kapitalu presega desetino celotnega osnovnega kapitala pravne osebe.
(3) Družinski člani fizične osebe iz prejšnjega odstavka so zakonec ali oseba, s katero živi v izvenzakonski skupnosti, posvojenec, posvojitelj, sorodniki v ravni vrsti in v stranski vrsti do vključno četrtega kolena ter sorodniki po svaštvu do vključno četrtega kolena.
(4) Pred sklenitvijo pravnega posla o prodaji dolžnikovega premoženja mora kupec stečajnemu upravitelju predložiti javno listino pristojnega organa, s katero se dokazuje ali potrjuje, da ne obstojijo dejstva in okoliščine iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena ali poda izjavo, overjeno pri notarju, s katero pod materialno in kazensko odgovornostjo izjavi, da ne obstojijo dejstva in okoliščine iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena.”
30. člen
V 154. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
“(4) Če je javna dražba ostala delno ali v celoti neuspešna, lahko stečajni upravitelj v soglasju s stečajnim senatom in upniškim odborom proda stvari in pravice, ki so predmet prodaje, takoj po javni dražbi po nižji ceni od izklicne cene. Soglasje morata dati stečajni senat in upniški odbor takoj ali najkasneje v treh dneh od prejema zahteve za soglasje.”
Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.
31. člen
Drugi odstavek 160. člena se spremeni tako, da se glasi:
“(2) Ne glede na prejšnji odstavek se kot stroški stečajnega postopka poravnajo:
1. plače in nadomestila plač za obdobje zadnjih treh mesecev pred začetkom stečajnega postopka,
2. odškodnine za poškodbo pri delu, ki jo je delavec utrpel pri dolžniku, ter za poklicne bolezni,
3. nadomestila plač za čas neizrabljenega rednega letnega dopusta za tekoče koledarsko leto,
4. odpravnine v višini in pod pogoji, kot gre presežnim delavcem po zakonu o delovnih razmerjih.”
32. člen
Za 160. členom se doda nov 160.a člen, ki se glasi:
“160.a člen
(1) Terjatve upnikov, ki se poplačajo iz razdelitvene mase, se izplačajo po naslednjem vrstnem redu:
1. terjatve iz naslova glavnice in obresti, ki so se natekle do dneva začetka stečajnega postopka;
2. terjatve iz naslova obresti, glede katerih je na podlagi petega odstavka 131. člena tega zakona prenehala ločitvena pravica, če bi premoženje, ki je bilo predmet ločitvene pravice, zadoščalo za njihovo poplačilo, v primeru, da ločitvena pravica ne bi prenehala;
3. druge terjatve iz naslova obresti;
4. terjatve, ki se na podlagi pravnega razmerja med dolžnikom in upnikom v primeru stečaja poplačajo šele po poplačilu drugih terjatev do dolžnika (podrejene terjatve).
(2) Dokler niso v celoti poplačane terjatve predhodnega vrstnega reda, ni mogoče poplačati terjatev naslednjega vrstnega reda.
(3) Razdelitvena masa, ki ostane po celotnem poplačilu vseh terjatev iz prvega odstavka tega člena, se razdeli delničarjem, družbenikom oziroma imetnikom drugih članskih pravic stečajnega dolžnika, v sorazmerju z njihovo udeležbo v osnovnem kapitalu dolžnika, če zakon, statut, družbena pogodba oziroma drug pravni akt, ki ureja razmerja med imetniki članskih pravic, ne določa drugače.”
33. člen
Prvi odstavek 172. člena se spremeni tako, da se glasi:
“(1) Do naroka za obravnavo osnutka za glavno razdelitev lahko stečajni upravitelj, lastniki s kapitalsko večino v stečajnem dolžniku, ki je pravna oseba, oziroma podjetnik posameznik in upniški odbor, če je ustanovljen, vložijo predlog za začetek postopka prisilne poravnave.”
V tretjem odstavku se za besedami “če je ta ustanovljen” doda besedilo “in če ni predlagatelj,”.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
34. člen
(1) Postopek stečaja, ki je bil začet pred uveljavitvijo tega zakona, se konča po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.
(2) Postopek prisilne poravnave, ki je bil začet pred uveljavitvijo tega zakona in je rok za vložitev načrta finančne reorganizacije iztekel pred uveljavitvijo tega zakona, se konča po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.
35. člen
(1) 14. in 15. člen tega zakona pričneta veljati šest mesecev po uveljavitvi predpisov iz 15. člena tega zakona.
(2) Če oseba, ki opravlja funkcijo upravitelja prisilne poravnave ali stečajnega oziroma likvidacijskega upravitelja do izteka roka iz prejšnjega odstavka ne vloži zahteve za pridobitev dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih prisilne poravnave, stečaja in likvidacije, oziroma je takšna zahteva zavrnjena, se smiselno uporablja 15. člen tega zakona (peti in šesti odstavek 78.c člena).
(3) Minister, pristojen za pravosodje, lahko pri odločanju o zahtevi iz prejšnjega odstavka zahtevo zavrne tudi, če ugotovi, da obstajajo razlogi iz 15. člena tega zakona (prvi odstavek 78.c člena).
(4) Minister, pristojen za pravosodje, izda predpis iz 15. člena tega zakona v 60 dneh od uveljavitve tega zakona in imenuje komisijo iz 15. člena tega zakona v 30 dneh od uveljavitve tega zakona; minister, pristojen za delo, pa izda predpis iz 1. člena tega zakona v 15 dneh od uveljavitve tega zakona.
(5) Ne glede na določbe zakona pooblaščena oseba dolžnika, ki je odgovorna za stečaj ali prisilno poravnavo, vsaj pet let od uvedbe stečajnega postopka ali prisilne poravnave nad dolžnikom ne more ustanoviti nove pravne osebe ali prevzeti enakih pooblastil v drugi pravni osebi, kot jih je imela v pravni osebi – dolžniku.
36. člen
(1) Upravičenci iz zakona o denacionalizaciji, ki so v postopku lastninskega preoblikovanja podjetij v skladu z 11. členom zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92, 7/93, 31/93, 32/94 – odločba US in 1/96) – (v nadaljnjem besedilu: ZLPP) pravočasno zavarovali svoje zahtevke, imajo v podjetjih z družbenim kapitalom po definiciji iz 3. člena ZLPP, nad katerim je uveden stečajni postopek in imajo v teh podjetjih pravočasno zavarovan zahtevek za denacionalizacijo poseben status v stečajnem postopku.
(2) Kadar imajo upravičenci iz prejšnjega odstavka zavarovan zahtevek na sredstvih (stvareh) podjetja, nad katerim je uveden stečajni postopek, se ta sredstva popišejo in izločijo iz stečajne mase ter prenesejo na Sklad Republike Slovenije za razvoj, ki jih mora uporabljati kot dober gospodar, v primeru iz drugega odstavka 13. člena ZLPP pa se stvari v zavrnjenem delu vrnejo v stečajno maso.
(3) Kadar imajo upravičenci iz prvega odstavka tega člena zavarovan zahtevek na lastninskem deležu na družbenem kapitalu podjetja, nad katerim je uveden stečajni postopek, se po razdelitvi sredstev, ki ostanejo po popolnem poplačilu upnikov v skladu s 168. členom zakona sorazmerni del, ki ga ima upravičenec zavarovanega v kapitalu podjetja, prenese na Sklad Republike Slovenije za razvoj, ki ga po pravnomočni odločbi o denacionalizaciji nakaže upravičencu, če pa je zahtevek za denacionalizacijo v celoti ali delno zavrnjen, pa ta del postane last Sklada Republike Slovenije za razvoj, kot tudi preostali nerazdeljeni del stečajne mase.
37. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 710-14/91-1/22
Ljubljana, dne 12. junija 1997.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med. l. r.
