Na podlagi 61. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84 in 33/89) in 11. člena statuta Občine Kungota (MUV, št. 8/95) je Občinski svet občine Kungota na izredni seji dne 22. 5. 1997 sprejel
O D L O K
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Na območju občine se za uporabo stavbnega zemljišča, na območjih določenih s tem odlokom, plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo).
2. člen
Nadomestilo se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča.
Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine.
Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom. Kot poslovna površina se štejejo tudi površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti.
Za poslovne površine se po tem odloku štejejo tudi nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, gostinski vrtovi, kamnolomi, glinokopi, površine na katerih so grajeni daljnovodi, površine za obratovanje bencinskih servisov in druge površine namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti.
3. člen
Nezazidana stavbna zemljišča so zemljišča, ki so po prostorskem izvedbenem načrtu določena za gradnjo oziroma za katere je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje.
II. MERILA ZA PLAČEVANJE NADOMESTILA
4. člen
Nadomestilo se plačuje na območjih Občine Kungota določenih s prostorskim delom prostorskega dela družbenega plana Občine Kungota. Med ta območja spadajo katastrske občine Mali Rošpoh, Gradiška, Kozjak nad Pesnico, Plintovec, Zg. Kungota, Spodnje Vrtiče, Zgornje Vrtiče, Podigrac, Ciringa, Svečina, Plač, Slatina Slatinski dol, Špičnik, Grušena, Jurski vrh, Pesnica, Vršnik, Jedlovnik
Na območjih, ki so z dolgoročnim planom občine določena za kompleksno graditev.
Na območjih za katere je sprejet prostorski izvedbeni načrt.
Na območjih ali delih območij iz točke 1., 2. in 3. točke se nadomestilo ne plačuje, če stavbno zemljišče ni opremljeno vsaj z vodovodnim, električnim omrežjem in cestnim omrežjem.
5. člen
Za določitev nadomestila se upoštevajo:
1. opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in možnost priključitve na te objekte in naprave,
2. lega stavbnega zemljišča,
3. vrsta dejavnosti oziroma namen uporabe stavbnega zemljišča,
4. izjemne ugodnosti v zvezi z ustvarjanjem dobička v gospodarski dejavnosti.
6. člen
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in kolektivne komunalne rabe in možnosti priključka na objekte in naprave se ovrednoti z naslednjimi točkami:
1. cesta 10 točk
2. vodovod 10 točk
3. kanalizacija 10 točk
4. elektrika 10 točk
5. PTT (telefon) 10 točk
6. javna razsvetljava 10 točk
Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključka na vodovod in elektriko, če je sekundarno omrežje, na katerega se je možno priključiti, oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 m in obstaja tudi dejanska možnost priključitve in koriščenja teh komunalnih objektov in naprav.
Pri telefonu se upošteva samo dejanska priključenost objekta na telefonsko omrežje.
7. člen
Glede na lego stavbnega zemljišča se stavbna zemljišča razdelijo na tri območja:
I. Območje
– območje mednarod. mejnega prehoda Jurij ob Pesnici,
– območje občinskega središča (naselje Plintovec, Zg. Kungota, Kozjak nad Pesnico na ureditvenem območju).
II. Območje
– območje važnejših naselij (Svečina, Jurij ob Pesnici, Gradiška I, Gradiška II, Gradiška III, Rošpoh – del na ureditvenih območjih).
III. Območje
– vsa ostala stavbna zemljišča, ki niso zajeta v zgoraj navedenih območjih.
Meje območij iz tega člena odloka so vrisana v kartah v merilu 1:5000. Karte so občanom na vpogled pri občinskem uradu Občine Kungota.
8. člen
Glede na vrsto dejavnosti oziroma namena uporabe so zazidana stavbna zemljišča po tem odloku razvrščena:
A – na stavbna zemljišča za stanovanjske objekte,
B – na stavbna zemljišča za poslovne namene gospodarskih dejavnosti (bančništvo, poštni in telekomunikacijski promet, trgovina na veliko, upravne dejavnosti, projektiranje in sorodne storitve, pridobivanje rudnin, proizvodnja električne energije),
C – na stavbna zemljišča za poslovne namene gostinstva in trgovine na drobno, obrti in storitvene dejavnosti,
D – na stavbna zemljišča za poslovne namene ostalih dejavnosti,
E – stavbna zemljišča za poslovne namene družbenih dejavnosti,
F – na stavbna zemljišča za počitniške objekte.
9. člen
Število točk za m2 stanovanjske ali poslovne površine se glede na vrsto dejavnosti oziroma namene uporabe ter lege kjer leži, določi po naslednji tabeli:
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
A B C D E F
Stavbna poslovne nam. gosp. poslovne poslovne poslovne namene počitniške
zemljišča dejavnosti; namene namene družbenih objekte
za stanovanj- bančništvo, poštni in gostinstva in ostalih dejavnosti
ske objekte telek. promet, trgovine na dejavnosti
trgovina na veliko, drobno, obrti in
upravne dej., itd. storitvene
dejavnosti
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
I. območje 60 800 700 500 50 300
II. območje 40 700 500 400 50 300
III. območje 20 250 200 200 50 300
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
10. člen
Pri posameznih dejavnostih se pri uporabi stavbnega zemljišča upoštevajo izjemne ugodnosti v zvezi z ustvarjanjem dobička v gospodarskih dejavnostih.
Dodatne točke za vrednotenje nadomestila za izjemne ugodnosti iz prejšnjega odstavka se obračunavajo za naslednje vrste dejavnosti:
dodatno število točk
1. brezcarinska prodajalna 10.000
2. trgovina naftnih derivatov na drobno 5.000
3. telekomunikacijski promet 3.000
4. bančništvo 1.000
5. trgovina na veliko 1.000
6. poštni promet 500
7. proizvodnja električne energije 500
8. pridobivanje rudnin 400
9. gostinstvo 400
10. projektiranje in sorodne storitve 150
11. trgovina na drobno (razen prehrambene
trgovine) 150
11. člen
Nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, gostinski vrtovi, kamnolomi, glinokopi, površine na katerih so zgrajeni daljnovodi, površine potrebne za obratovanje bencinskih servisov ter druge površine potrebne za opravljanje poslovne dejavnosti se točkujejo po kriterijih za nezazidana stavbna zemljišča.
Kot površina za nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, gostinske vrtove se upoštevajo dejanske površine, ki jih zavezanec uporablja za poslovne namene.
Površine kamnolomov in glinokopov, vodnih zajetij so površine, ki jih zavezanec uporablja za izkoriščanje rudnin. Površine določi občinski urad na osnovi dovoljenja za izkoriščanje rudnin. Površine na katerih so zgrajeni daljnovodi so površine pod daljnovodnimi stebri in površine, ki so potrebne za normalno rabo kar znaša 5 m2 za vsak posamezni steber 20 KV daljnovodnega omrežja, za zidane stolpne postaje 16 m2 in kabelske razdelilne postaje 25 m2.
Površina za normalno rabo bencinskega servisa predstavlja celotno funkcionalno zemljišče bencinskega servisa brez objektov.
Kot druge površine za opravljanje poslovne dejavnosti se štejejo površine, ki so potrebne za normalno obratovanje poslovne dejavnosti in niso točkovane po drugih kriterijih iz tega člena.
Površine na katerih je zgrajeno telefonsko omrežje se za vsak priključek na centrali upošteva 2,5 m2 nezazidanega stavbnega zemljišča za katerega se bremeni telekomunikacijsko podjetje.
12. člen
Število točk za nezazidana stavbna zemljišča se določi glede na vrsto dejavnosti oziroma namena uporabe ter lege kjer leži po naslednji tabeli:
-------------------------------------------------------------------------------------
Lega Stanovanjski Poslovni Infrastruktur. Kamnolomi, Distr. elek.
zemljišča in počitniški nameni objekti glinokopi ener.,
objekti ceste itd. daljnovodi
-------------------------------------------------------------------------------------
I. območje 30 80 20 200 800
II. območje 25 70 15 100 800
III. območje 15 50 10 100 800
-------------------------------------------------------------------------------------
Pri nezazidanih stavbnih zemljiščih se točkuje celotna površina zemljišča namenjena za gradnjo, ne točkuje pa se komunalna opremljenost zemljišča po 6. členu.
Zavezanec za plačilo nadomestila je lastnik nezazidanega stavbnega zemljišča.
Kadar je na nezazidanem stavbnem zemljišču predvidena kombinirana dejavnost (stanovanjska in poslovna) se upošteva kriterij, ki je za zavezanca za plačilo nadomestila ugodnejši.
III. OPROSTITEV PLAČILA NADOMESTILA
13. člen
Poleg primerov navedenih v drugem odstavku 59. člena zakona o stavbnih zemljiščih, so oproščeni plačevanja nadomestila tudi občani, ki prejemajo stalno socialno pomoč, varstveni dodatek, nadomestilo za brezposelnost in občani, katerih skupni mesečni prejemki ne presegajo zajamčenega osebnega dohodka kot minimalnega zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost.
Delno so oproščeni plačila nadomestila občani, ki izpolnjujejo pogoje po merilih iz samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic, določenih za delno nadomestitev stanarine (Uradni list SRS, št. 26/84), in sicer v enakem odstotku kot subvencioniranje stanarine.
Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za nezazidana stavbna zemljišča so oproščeni kmetje, ki nezazidano stavbna zemljišča uporabljajo za kmetijsko dejavnost.
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje od objektov, ki služijo kmetijski dejavnosti.
Občinski urad lahko tudi v drugih primerih (elementarne in druge nezgode) oprosti zavezanca plačevanja nadomestila, če ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrožalo socialno varnost zavezanca in njegove družine.
14. člen
Zavezanci za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča – pravne osebe in samostojni podjetniki lahko pri občinskem uradu vložijo zahtevek za oprostitev plačila za nadomestilo stavbnega zemljišča, če bi plačilo nadomestila predstavljalo znatno breme in bi bila s tem ogrožena njihova dejavnost, ali če so pričeli z opravljanjem dejavnosti in imajo večje obveznosti iz naslova vloženih sredstev.
Občinski urad lahko v celoti ali delno oprosti zavezanca plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. O oprostitvi odloča občinski urad in pri tem upošteva možnost pridobivanja dohodka in obveznosti iz naslova vloženih sredstev (krediti, investicije itd.). Občinski urad lahko delno ali v celoti oprosti zavezanca plačila nadomestila, če bo zavezanec ta sredstva vložil v razširitev dejavnosti in novo zaposlovanje delavcev. O oprostitvi plačila nadomestila se izda odločba. Oprostitev je možna največ za dobo enega leta in jo lahko zavezanec po poteku tega roka ponovno zahteva. Skupna oprostitev je možna največ za dobo treh let.
15. člen
Občani in civilno-pravne osebe lahko vložijo zahtevek za delno oprostitev plačila nadomestila, če bi obveznost plačila nadomestila ogrožala socialno varnost zavezanca in njegove družine. O oprostitvi odloča na predlog zavezanca občinski urad.
Pri odločitvi občinski urad upošteva celotno premoženjsko stanje zavezanca in možnosti pridobivanja dohodka ter zahteva od občana ali civilno-pravne osebe, da predloži ustrezna dokazila.
O oprostitvi plačila nadomestila se izda odločba. Oprostitev plačila je možna največ za eno leto in jo lahko zavezanec po poteku tega roka ponovno zahteva.
16. člen
Občanu, ki je v petih letih pred veljavnostjo tega odloka organizirano združeval sredstva za izgradnjo komunalnih objektov in naprav se pri točkovanju za dobo 5 let odštejejo točke za komunalne objekte in naprave iz 6. člena, za katere je združeval sredstva.
O oprostitvi odloča občinski urad na podlagi zahtevka zavezanca. Zavezanec je dolžan zahtevku priložiti ustrezna dokazila o združevanju sredstev.
IV. DOLOČANJE VIŠINE NADOMESTILA
17. člen
Mesečna višina nadomestila po merilih iz 6., 7., 9., 10, 11. in 12. člena tega odloka se določi tako, da se skupno število točk pomnoži s stanovanjsko ali poslovno površino zavezančevega objekta oziroma s površino zavezančevega nezazidanega stavbnega zemljišča in z vrednostjo točke za izračun nadomestila.
18. člen
Občinski urad občine Kungota ugotovi obveznost občanov, ki so zavezanci plačila nadomestila z odločbo. Obveznost se odmeri letno s tem, da je zavezanec dolžan obveznost poravnavati po tromesečjih.
Občinski urad občine Kungota z odločbo določi število točk za določitev obveznosti pravnih oseb in samostojnih podjetnikov in obrtnikov, ki so zavezanci plačila nadomestila.
Pravne osebe, samostojni podjetniki in obrtniki poravnavajo svoje obveznosti po dvanajstinah.
Občani in civilno-pravne osebe so dolžni plačevati obveznosti v roku 30 dni po poteku trimesečja.
Pravne osebe so dolžne plačevati obveznosti do 15. v mesecu za tekoči mesec.
19. člen
Za neplačane ali nepravočasno plačane obveznosti se obračunavajo zamudne obresti skladno z zakonom o davku občanov.
Vrednost točke za izračun nadomestila določa občinski svet s sklepom.
Izhodišča za izračun vrednosti točke je vrednost točke v višini 0,05 SIT.
20. člen
Za izračun nadomestila se uporabljajo uradni podatki iz evidence. Zavezanci so dolžni sporočiti upravi za javne prihodke oziroma občinskemu uradu potrebne podatke za odmero nadomestila.
Zavezancem za plačilo, ki podatkov upravi za javne prihodke oziroma občinskemu uradu ne sporoči lahko ta odmeri nadomestilo od 200 m2 stanovanjske površine, 100 m2 površine za počitniško dejavnost in 500 m2 za poslovne dejavnosti.
Zavezanec za plačilo nadomestila je dolžan upravi za javne prihodke oziroma drugemu pristojnemu organu sporočiti vse spremembe za odmero nadomestila v petnajstih dneh po nastanku spremembe. Če občinski organ oceni, da se poslovna dejavnost opravlja na več kot 500 m2 površine, pa zavezanec podatkov ne sporoči, lahko odmeri nadomestilo po površini celotne parcele, ki jo uporablja zavezanec. Na zahtevo uprave za javne prihodke ali občinskega urada so zavezanci za plačilo nadomestila dolžni v petnajstih dneh sporočiti podatke potrebne za odmero nadomestila.
V. KAZENSKE DOLOČBE
21. člen
Z denarno kaznijo do 40.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki:
– ne sporoči pristojnemu organu podatkov, ki so mu potrebni za odmero nadomestila (18. člen),
– ne prijavi spremembe v petnajstih dneh od dneva nastanka (18. člen),
Odgovorna oseba pravne osebe se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka z denarno kaznijo do 20.000 SIT.
Fizična oseba se kaznuje za prekrške iz prve in druge alinee tega člena z denarno kaznijo do 20.000 SIT.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
22. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka se na območju občine preneha uporabljati odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Pesnica (MUV, št. 16/90 in 5/9l) za območje Občine Kungota.
23. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem lisu Republike Slovenije.
Št. 462-1/96
Kungota, dne 22. maja 1997.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Kungota
Anton Škamlec l. r.
