Na podlagi 3. in 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 26. in 106. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), 61. in 62. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95) in 16. člena statuta Občine Mežica (MUV, št. 7/95) je Občinski svet občine Mežica na 29. seji dne 29. 5. 1997 sprejel

Ta odlok določa dejavnosti, ki so gospodarske javne službe (v nadaljevanju: javne službe) v Občini Mežica (v nadaljevanju: v občini) in ureja način in oblike njihovega opravljanja.
Kot javne službe se opravljajo dejavnosti, ki so z zakonom določene kot obvezne gospodarske javne službe in dejavnosti, ki so kot lokalne javne službe določene s tem odlokom.

Javne službe se izvajajo na podlagi predpisanih tehničnih, oskrbovalnih, stroškovnih, organizacijskih in drugih standardov in normativov.
Župan je dolžan pri predlaganju odločitev na področju javnih služb, ki jih sprejema občinski svet in pri sprejemanju odločitev, ki so v njegovi pristojnosti, zagotavljati, da se javne službe opravljajo v okviru racionalno, funkcionalno in prostorsko zaokroženih oskrbovalnih sistemov.

Občina s splošnimi akti podrobneje uredi način opravljanja posamezne ali več javnih služb oziroma podrobneje določi elemente iz 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93).
Kadar standardi in normativi iz prvega odstavka 2. člena tega odloka niso predpisani za celotno državo, se predpišejo z akti iz prejšnjega odstavka.

Na območju Občine Mežica se kot javne službe opravljajo naslednje dejavnosti:
1. oskrba s pitno vodo iz javnih vodovodov,
2. odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda in odvajanje padavinskih voda,
3. ravnanje s komunalnimi odpadki,
4. odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
5. javna snaga in čiščenje javnih površin,
6. urejanje in vzdrževanje javnih poti, peš poti, površin za pešce in zelenih površin,
7. pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka,
8. urejanje in vzdržecvanje trgov, ulic in cest v naseljih,
9. urejanje in vzdrževanje lokalnih cest,
10. urejanje in vzdrževanje tržnih prostorov in javnih parkirišč,
11. oskrba z zemeljskim plinom iz plinovodnega omrežja ali s tekočim naftnim plinom,
12. oskrba naselij s požarno vodo iz javnih vodovodov,
13. javna razsvetljava v naseljih,
14. urejanje in vzdrževanje prometne signalizacije v naseljih,
15. plakatiranje in okraševanje naselij,
16. urejanje pokopališč ter pokopališka in pogrebna dejavnost,
17. deratizacija,
18. upravljanje in vzdrževanje občinskih stanovanj in poslovnih prostorov,
19. javni potniški promet v naseljih,
20. CATV,
21. druge dejavnosti, ki so v pristojnosti občine.
Javne službe se opravljajo na celotnem območju občine, če z odlokom iz 3. člena tega odloka za posamezno javno službo ni drugače določeno.
Dejavnosti iz 1., 2., 3., 4., 5., 6. in 7. točke prvega odstavka tega člena so obvezne lokalne javne službe, dejavnosti iz 9., 10., 11., 12., 13., 14., 15., 16., 17., 18., 19., 20. in 21. točke prvega odstavka tega člena pa so izbirne lokalne javne službe.
Kot izbirne javne službe se lahko izvajajo tudi druge dejavnosti, ki jih določi občinski svet.
Uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z obveznimi javnimi službami, je obvezna, če zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis ne določa drugače.
Uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z izbirnimi javnimi službami, ni obvezna, če zakon ali akt občine za posamezno javno službo ne določa drugače.

Infrastrukturni objekti in naprave, potrebni za izvajanje javnih služb v občini so:
– objekti in naprave za oskrbo naselij z vodo,
– objekti in naprave za odvajanje in čiščenje odpadnih voda in odvajanje padavinskih voda,
– objekti in naprave za odstranjevanje in odlaganje komunalnih odpadkov,
– objekti in naprave za proizvodnjo električne energije,
– pokopališčni objekti in naprave,
– javna parkirišča,
– javni nasadi, zelenice in otroška igrišča,
– omrežje in naprave javne razsvetljave,
– omrežje in naprave za oskrbo naselij s požarno vodo v javni rabi,
– peš poti, dovozne poti, trgi, ulice, ceste in druge javne površine v naseljih, ki niso razvrščene med magistralne in regionalne ceste,
– omrežje in naprave za distribucijo CATV.
Z odloki iz 3. člena tega odloka se podrobneje opredelijo objekti in naprave, namenjene za opravljanje javnih služb, uredijo pogoji in način rabe teh objektov, določijo objekti in naprave, ki so javno dobro, ter uredijo druga vprašanja, povezana z infrastrukturnimi objekti in napravami.

Izvajanje javnih služb zagotavlja občina neposredno ali z dajanjem koncesij ter vlaganjem javnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.
Občina zagotavlja neposredno izvajanje javnih služb z ustanavljanjem režijskih obratov in javnih podjetij.
Občina lahko zagotavlja izvajanje javnih služb skupno z drugimi občinami.

Režijski obrat se ustanovi, kadar bi bilo zaradi majhnega obsega ali značilnosti javne službe neekonomično in neracionalno ustanoviti javno podjetje ali podeliti koncesijo.
Režijski obrat se ustanovi kot notranja organizacijska enota občinske uprave.
Vprašanja, povezana z delovanjem režijskega obrata, se uredijo z aktom o ustanovitvi režijskega obrata.

Javno podjetje se ustanovi kot podjetje v lasti občine, kot podjetje v solasti z drugimi občinami ali kot podjetje v mešani lastnini v skladu z zakonom, ki ureja javne službe.
Vprašanja, povezana z dejavnostjo javnega podjetja, z uporabo objektov in naprav, potrebnih za izvajanje dejavnosti podjetja, ter medsebojne pravice in obveznosti med ustanovitelji in javnim podjetjem, se uredijo z aktom o ustanovitvi javnega podjetja.
Ustanoviteljske oziroma soustanoviteljske pravice do javnega podjetja izvršuje občinski svet.

Za izvajanje javnih služb lahko občina (koncendent) da koncesijo pravni ali fizični osebi (koncesionar), ki je registrirana in izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, kot jih določa koncesijski akt.

Izvajalca dejavnosti na podagi koncesije izbere pristojni organ občine na podlagi javnega razpisa. Občinski svet lahko določi, da se v posebnih primerih za posamezno javno službo opravi izbira koncesionarja brez javnega razpisa.
Postopek javnega razpisa in izbora določi občinski svet s koncesijskim aktom v skladu z zakonom, ki ureja javne službe.
Po končanem postopku oblikuje pristojni organ občine predlog za izbor in ga posreduje občinskemu svetu, ki odloči o izboru koncesionarja. Na podlagi odločitve občinskega sveta izda župan upravno odločbo o izbiri koncesionarja.
Ponudnik, ki meni, da so bila kršena pravila postopka javnega razpisa ali izbora ali da je izbor neutemeljen, lahko zahteva varstvo pravic v skladu z zakonom.
Koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi z opravljanjem koncesionirane javne službe s koncesijsko pogodbo.
Z izbranim izvajalcem sklene pogodbo o koncesiji župan v imenu in za račun občine.

Na podlagi odločitve občinskega sveta se lahko zagotovi izvajanje dejavnosti posameznih javnih služb tudi z vlaganjem finančnih in drugih sredstev v dejavnosti oseb zasebnega prava, če je takšna oblika primernejša od oblik, navedenih v 7., 8., in 9. členu tega odloka.
Vlaganje sredstev se opravi z zbiranjem ponudb na podlagi javnega razpisa po enakem postopku kot pri podeljevanju koncesije.

Če oseba zasebnega prava z vlogo, naslovljeno na koncedenta, izrazi zainteresiranost za opravljanje koncesionirane javne službe, mora koncedent v roku 60 dni od prejema popolne vloge pričeti postopek za izdajo koncesijskega akta in najkasneje v 60 dneh od dneva izdaje koncesijskega akta začeti s postopkom javnega razpisa, razen v primerih, če je koncedent koncesijo že podelil v skladu s predpisi ali če predpis določa drug način izvajanja javne službe.
Koncesijska pogodba ali pogodba o vlaganju se lahko v skladu z zakonom sklene tudi s tujo pravno ali fizično osebo.

Občinski svet lahko posamezno lokalno javno službo z odlokom neposredno prenese v opravljanje zasebnim, zadružnim ali drugim organizacijskim oblikam uporabnikov javnih dobrin, če to narekuje lokacijska pogojenost ali če to narekujejo potrebe občanov.

V javnem podjetju se izvajajo naslednje javne službe:
– oskrba s pitno vodo iz javnih vodovodov,
– oskrba naselij s požarno vodo iz javnih vodovodov,
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda in odvajanje padavinskih voda,
– ravnanje s komunalnimi odpadki,
– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
– oskrba naselij z zemeljskim plinom iz plinovodnega omrežja.

V režijskem obratu se izvajajo naslednje javne službe:
– javna snaga in čiščenje javnih površin,
– urejanje in vzdrževanje javnih poti, peš poti, površin za pešce in zelenih površin,
– urejanje in vzdrževanje trgov, ulic in cest v naseljih,
– urejanje in vzdrževanje lokalnih cest,
– urejanje in vzdrževanje tržnih prostorov in javnih parkirišč,
– urejanje pokopališč in pokopališka in pogrebna dejavnost,
– proizvodnja električne energije,
– CATV sistem.

Režijski obrat se organizira kot samostojna organizacijska enota v okviru občinske uprave in ni pravna oseba.

Režijski obrat vodi vodja režijskega obrata, ki je neposredno odgovoren županu oziroma po njegovem pooblastilu tajniku občinske uprave.

Računovodstvo občinske uprave zagotavlja za režijski obrat ločeno evidenco, ki omogoča obračun stroškov, odhodkov in prihodkov.

Na podlagi splošnega akta iz prvega odstavka 3. člena tega odloka se lahko občinski svet odloči za vlaganje finančnih in drugih sredstev v dejavnost oseb zasebnega prava.

Na podlagi koncesije se v občini izvajajo naslednje javne službe:
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka,
– gasilska služba,
– oskrba s tekočim naftnim plinom,
– urejanje in vzdrževanje javne razsvetljave v naseljih,
– urejanje in vzdrževanje prometne signalizacije v naseljih,
– plakatiranje in okraševanje naselij,
– deratizacija,
– upravljanje in vzdrževanje občinskih stanovanj in poslovnih prostorov,
– javni potniški promet v naseljih,
– druge dejavnosti, ki so v pristojnosti občine in jih kot izbirne javne službe določi občinski svet.

Dejavnost posamezne javne službe se lahko opravlja le v eni izmed oblik organizirane javne službe.

Občina za dejavnosti iz 21. člena sklene koncesijske pogodbe v enem letu od sprejema tega odloka.

Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju javnih služb v občini opravlja občinski urad.
V skladu z odlokom o organizaciji in delovnem področju Občinske uprave občine Mežica lahko naloge iz prvega odstavka tega člena opravljajo tudi drugi organi, organizacije ali posamezniki, če je to racionalno in ekonomično ali če so potrebna posebna strokovna znanja ali oprema.
Občina lahko z odlokom iz drugega odstavka 8. člena prenese na javno podjetje kot javno pooblastilo nekatere ekonomske, strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge v zvezi z izvajanjem javnih služb.

Za varstvo uporabnikov javnih dobrin občinski svet ustanovi petčlanski svet uporabnikov javnih dobrin.
Naloge in pristojnosti sveta podrobneje določa akt o ustanovitvi in imenovanju članov sveta.

Svet uporabnikov:
– zastopa interese občanov v razmerju do izvajalcev javnih služb in občinski svet ter župana opozarja na pomanjkljivosti ter predlaga izboljšave,
– usklajuje interese občanov in skupne predloge posreduje občinskemu svetu in županu,
– opravlja druge naloge v zvezi z izvrševanjem pravic in dolžnosti uporabnikov javnih dobrin.
Občina zagotavlja materialne in finančne pogoje za delo sveta uporabnikov.

V primeru kršitve obveznosti s strani izvajalca javne službe lahko uporabnik od občinskega urada zahteva izdajo odločbe, s katero naj ta odloči o pravici uporabnika do storitve in naloži izvajalcu ustrezno ravnanje.

Občinski svet in župan sta dolžna obravnavati pripombe in predloge sveta uporabnikov.
Občinski svet je dolžan obvestiti svet uporabnikov o svojih stališčih in ukrepih v roku, ki ga določa poslovnik sveta, župan pa najkasneje v roku trideset dni od dneva, ko je prejel pripombo ali predlog sveta uporabnikov.

Javne službe se financirajo s plačili uporabnikov, sredstvi proračuna občine in sredstvi iz drugih virov, določenih z zakonom ali akti občine.

Storitve javnih služb, ki so individualno določljive in izmerljive, plačujejo njihovi uporabniki glede na ceno in količino porabe.
Predlog cene za posamezno storitev izdela izvajalec in ga s potrebno dokumentacijo predloži občinskemu uradu, ki ga v skladu s predpisi posreduje v obravnavo in odločanje pristojnim organom občine.
Občinski svet lahko določi, da se cene posameznih storitev plačujejo diferencirano glede na posamezne vrste uporabnikov ali za posamezne količine porabljenih ali nudenih storitev.
Cene se lahko posameznim kategorijam uporanikov tudi subvencionirajo. Z aktom, s katerim določi občinski svet subvencioniranje cene, se določita tudi višina in vir subvencij.

S sredstvi občinskega proračuna se financirajo storitve javnih služb, pri katerih uporabniki niso določljivi ali katerih uporaba ni izmerljiva. V proračunu se zagotavljajo tudi sredstva za subvencije iz četrtega odstavka 25. člena tega odloka.

Občina lahko za financiranje lokalnih javnih služb predpiše davek, pristojbino ali takso v skladu s predpisi, ki urejajo financiranje javne porabe.

Do sprejetja aktov iz 3. člena tega odloka in za ureditev zadev, ki niso urejene s tem odlokom, v skladu s statutom Občine Mežica, veljajo odloki in predpisi, ki jih je na podlagi 41. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) sprejela Skupščina občine Ravne na Koroškem in so veljali 31. 12. 1994.
Akte iz 3. člena tega odloka pripravi občinski urad, župan pa jih predlaga v obravnavo občinskemu svetu.

Občinski svet mora sprejeti akt o ustanovitvi in imenovanju sveta uporabnikov najkasneje tri mesece po uveljavitvi tega odloka.

Z dnem pričetka veljavnosti tega odloka preneha veljati za Občino Mežica odlok o gospodarskih javnih službah v Občini Ravne na Koroškem.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.