Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) in 26. člena statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 32/95, 33/95) je Mestni svet mestne občine Ljubljana na 27. seji dne 22. 5. 1997 sprejel

S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za območje urejanja ŠS 1/9 Ob Koseškem bajerju, ki ga je na podlagi prvonagrajene rešitve urbanistično krajinsko arhitekturnega natečaja izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, Ljubljana, Vojkova 57, pod št. proj. 4620 v aprilu 1996.

Sestavni deli odloka so:
Tekstualni del:
I. Določila dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000.
II. Rešitve in pogoji za realizacijo načrtovanih posegov v prostor:
1. opis meje območja urejanja,
2. zazidalna situacija,
3. funkcionalne in oblikovalske rešitve objektov,
4. kapacitete,
5. varovanje in izboljšanje bivalnega okolja,
6. prometno urejanje,
7. komunalno in energetsko urejanje,
8. prostorske ureditve in ukrepi za civilno obrambo, zaščito in reševanje.
III. Soglasja
Grafični del:

1. izsek iz dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 
   1986–2000, dopolnjen 1990, 1996                                        M 1:5000,
2. geodetska situacija                                                    M 1:500,
3. načrt obodne parcelacije                                               M 1:1000,
4. parcelacijski načrt                                                    M 1:1000,
5. idejni zakoličbeni načrt                                               M 1:500,
6. zazidalna situacija in regulacijska karta                              M 1:1000,

Prometno tehnična ureditev, idejna višinska regulacija:

7. nivo terena                                                            M 1:1000,
8. klet                                                                   M 1:1000,
9. prerez                                                                 M 1:1000,
10. zbirni načrt komunalnih napeljav                                      M 1:1000,
11. urgenca                                                               M 1:1000.

Območje urejanja ŠS 1/9 Ob Koseškem bajerju je namenjeno gradnji stanovanj, spremljajočih dejavnosti, komunalne, prometne in energetske infrastrukture ter urejanju zunanjih površin.
Presojo kompatibilnosti načrtovanih dejavnosti opravi v postopku priprave strokovnega gradiva za pridobitev lokacijskega dovoljenja služba Mestne uprave mestne občine Ljubljana, pristojna za urbanizem.

Območje urejanja ŠS 1/9 Ob Koseškem bajerju, v nadaljevanju teksta funkcionalna enota, je zaključena površina, ki se ureja enotno. Funkcionalno enoto razmejujejo regulacijske linije od javnega prostora, cest in poti.
Kriteriji za določanje funkcionalnih enot so lastništvo (zasebne, skupne in javne površine), pretežna namembnost in enotna funkcionalna zasnova glede na prometno dostopnost, mirujoči promet ter glede na ekološke pogoje in omejitve.

Funkcionalna enota je zazidljiva. Dovoljene so novogradnje ter spremembe namembnosti v okviru gradbenih meja in gradbenih linij z upoštevanjem vseh ostalih določil tega odloka.

Posegi v prostor morajo upoštevati regulacijske elemente prikazane v zazidalni situaciji.
Pomen regulacijskih elementov je:
– regulacijska linija (RL) omejuje površine v javni rabi, ki so dostopne vsakomur pod enakimi pogoji, od površin v nejavni rabi,
– gradbena meja (GM) je linija, ki jo novograjeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo, ali pa so odmaknjeni od nje v notranjost,
– gradbena linija (GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti. Dovoljeni so le manjši zamiki fasade (delov fasade) od gradbene linije. Objekt lahko presega gradbeno mejo ali gradbeno linijo le s funkcionalnimi elementi, ki bistveno ne vplivajo na oblikovni vtis gradbene mase. To so nadstreški, nastopne stopnice, vetrolovi in podobno.
Funkcionalna enota (F) je površina ene ali več funkcionalno zaključenih parcel. Znotraj funkcionalne enote veljajo v načelu enaka določila, oblikovna zasnova in izraba.
Cestni odsek (C) je površina, namenjena prometu, ki ne predstavlja vedno površine v javni rabi.
Višina (H) je max. višina objekta ali dela objekta.

Podzemna izraba (maksimalno dve kletni etaži) je možna tudi izven okvirov gradbenih mej in linij pod pogojem, da ne posega v trase komunalnih vodov, v območje cestnih koridorjev in da ne onemogoča predvidene hortikulturne ureditve.

Površine funkcionalne enote izven okvira gradbenih meja in linij so namenjene utrjenim voziščem, urgentnim površinam, peščevim površinam ter urejenim zelenim površinam.
Postavitve začasnih objektov niso dovoljene.

Območje se nahaja v k.o. Zg. Šiška.
Meja prične na severozahodnem delu območja v točki št. 1, ki je v osi ceste Draga, od tod poteka proti jugovzhodu po osi te ceste do točke, ki je presečišče osi ceste Draga s podaljškom jugovzhodne meje parcele št. 1065 (točka št. 5).
Od tu meja poteka proti jugozahodu po jugovzhodni meji parcele št. 1065 do točke št. 14, nakar proti zahodu seka parcele št. 1065/2, 1065/18, 1066/10, 1066/3 in 1065/13 do točke št. 20, ki je na vzhodni meji Koseške ceste (parc. št. 1114/2).
Od te točke meja poteka proti severu po vzhodni meji Koseške ceste (parc. št. 1114/2), seka parcela št. 1885/1 in se zaključi v izhodiščni točki.
Območje je analitično obdelano s koordinatami lomnih točk oboda. Izračunana površina območja je 8 ha 99 a 51 m2.
Sestavni del opisa meje je katastrski načrt v M 1:1000.

Na celotnem območju so dovoljeni naslednji posegi:
– odstranitev obstoječih objektov in naprav,
– vsi posegi v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,
– gradnja stanovanjskih objektov, podzemnih parkirišč in garaž ter objektov spremljajočega programa,
– zunanje ureditve.
Posegi morajo biti skladni z določili zazidalne situacije.
Namembnost objektov in površin:
– stanovanjski objekti;
– stanovanjski objekti z javnim programom v pritličju;
– kletne etaže za garažiranje in parkiranje ter druge dopolnilne prostore.
Javni program v objektih je lahko poslovna, trgovska, storitvena, zdravstvena, vzgojno-varstvena in družbena dejavnost.
Javni program je lahko le v pritličjih objektov ob Dragi.
Parterne površine ob zahodni fasadi objektov gabarita P+1 in P+2 so vrtovi različnih globin pripadajočih stanovanj.
Proste površine med objekti so namenjene parkovni ureditvi in utrjenim površinam.
Razporeditev in etažnost objektov je razvidna iz regulacijske karte.
Velikost objektov iz regulacijske karte pomeni zunanje mere fasade. Toleranca za nize hiš in večstanovanjske objekte je ±0,5 m v prečni smeri in ±1 m v vzdolžni smeri, razen za večstanovanjski objekt – dolgi, kjer je toleranca v vzdolžni smeri ±2 m.
Maximalna bruto etažna višina javnega pritličja je 4 m.
Maximalna bruto etažna višina stanovanjske etaže je 3 m.
Število kletnih etaž je omejeno s pogoji hidrogeološke študije.
Višina kleti se lahko spreminja v odvisnosti od zunanje ureditve med objekti.
Kletne etaže so namenjene garažiranju, parkiranju, dopolnilnim prostorom pritličnih stanovanj, shrambam stanovanj, skupnim in tehničnim prostorom hiše in kjer je mogoče zagotoviti dnevno osvetlitev tudi dodatnim bivalnim prostorom, skladiščem lokalov iz istega objekta in javnemu dopolnilnemu servisnemu programu za naselje.
Kletne etaže morajo biti dostopne tudi z zunanjimi stopnicami z nivoja terena.

Objekti so večstanovanjski bloki in enostanovanjske hiše v nizu.
Skupna določila za vse objekte:
– kota tal v pritličju objekta je lahko največ 20 cm nad koto zunanje ureditve ob objektu,
– vsi vhodi v objekte morajo biti na vzhodni strani objektov,
– bivalni del stanovanj mora biti večinoma orientiran proti zahodu,
– slepe fasade niso dovoljene,
– strehe so eno- ali dvokapne,
– kritina je lahko titancink ali baker, vendar enotno za celotno naselje, v naklonu do 6%,
– večstanovanjski objekti morajo biti povezani s skupnimi kletnimi etažami.
Vsi posegi v prostor: glavni dostopi do objektov, tako javnih kot stanovanjskih, lokalov, primarne peš poti v zunanji ureditvi, parkirni prostori in ostale ureditve morajo biti oblikovani brez grajenih ovir tako, da so uporabni za funkcionalno ovirane ljudi.
Atrijske in vrstne hiše
– objekti morajo biti oblikovani z menjajočim višinskim gabaritom P, P+1,
– zunanje stene bivalnih prostorov v pritličju so lahko oblikovane transparentno, v nadstropjih pa polno,
– garaže so lahko v sklopu pritličja hiše le v štirih nizih v najjužnejšem delu območja.
Hiše v vrsti P+1
– posamezne stanovanjske enote morajo imeti lastnosti individualne hiše (ločeni vhodi, vrt),
– zunanje stene bivalnih prostorov v pritličju so lahko oblikovane transparentno, v nadstropjih pa polno,
– mestoma so dopustni zimski vrtovi,
– strehe so lahko eno- ali dvokapne, na stranskih fasadah so lahko skrite za horizontalni venec hiše.
Večstanovanjski objekt P + 2
– objekt je pretežno členjen,
– stanovanja v nadstropjih naj se po možnosti z bivalnimi prostori odpirajo proti zahodu v zimske vrtove, ki v pritličjih preidejo v zunanji vrt,
– vzhodne, vhodne fasade so lahko pretežno polne z manjšimi odprtinami,
– zahodne vrtne fasade so lahko pretežno transparentne,
– na stranskih fasadah je naklon strešin lahko skrit za horizontalnim vencem hiše,
– strehe so lahko eno- ali dvokapne.
Večstanovanjski objekt P + 2 – dolgi
Veljajo enaka oblikovna določila kot za krajše objekte gabarita P + 2. V smeri pešpoti mora biti skozi objekt oblikovan prehod v višini dveh etaž.
Večstanovanjski objekt P + 3
– vertikalna komunikacijska jedra so lahko izmaknjena iz linije fasade, ki jo določa gradbena linija,
– stanovanja naj imajo na zahodni strani praviloma zimske vrtove,
– stanovanja imajo na vzhodni strani praviloma zastekljene lože,
– pritlična stanovanja nimajo izhodov na vrt,
– ostala določila so enaka kot za blok P + 2.
Vrtne ograje
Ograje se lahko pojavljajo le kot razmejitev lastniških vrtov pritličnih stanovanj in hiš. Oblikovane morajo biti skladno z arhitekturnim izrazom objektov.
Ograje so lahko:
– transparentne (žična ali kovinska mreža) ali poltransparentne, ko kot nizka ograja (do 100 cm) omejuje vrtove – atrije,
– netransparentne (beton, les, zidana), ko kot visoka ograja (180–200 cm, dolžine 200–300 cm) razmejuje vrtove med sosedi.
Zunanja ureditev
Višinske terenske razlike naj bodo premoščene v obliki kaskadnih zidcev in poševnin.
Za talne ureditve utrjenih površin se lahko uporabljajo naslednji materiali:
– asfalt, granitne kocke, betonske plošče, betonski tlakovci, pesek, kamen, les.
Debelina prsti nad kletjo izven objektov mora zadoščati za zasaditev trat z nizkimi grmovnicami.
Zunanje površine morajo biti oblikovane kot skupna površina, brez ograj ali drugačnih fizičnih pregrad med posameznimi objekti.
Naselje mora biti enotno hortikulturno urejeno.

Območje urejanja se navezuje na obstoječo mestno cestno omrežje preko cest Draga in Večna pot, ki potekata po obodu območja urejanja, s trikrakimi križišči.
Križišče z Večno potjo in križišče s cesto Draga omogočata zavijanje v vse smeri.
Cesta Draga – C1 se na Šišensko cesto in Večno pot navezuje s polnim štirikrakim križiščem. Križišče ima v vseh smereh pasove za leve zavijalce.
Križišči Draga – Večna pot in Večna pot – cesta C3 sta semaforizirani.
Na celotnem območje urejanja se na cestni mreži uporabljajo ukrepi za umirjanje prometa. Na cesti Draga in cesti C2 v podzemne garaže je dovoljena hitrost 30 km/h.
Cesta Draga se rekonstruira in ob njej se uredi enostransko vzdolžno parkiranje. Skupna širina vozišča z enostranskim parkiranjem je 8,5 m.
V kletni etaži je predvideno garažiranje in parkiranje za stanovalce in obiskovalce. Prometni režim je dvosmeren. Dovoz do kletnih prostorov je preko ramp, ki povezujejo cesto Draga in stanovanjsko cesto C3 na jugu območja urejanja. Interne ceste v kletni etaži so širine 6 m z obojestranskim parkiranjem pod kotom 90 stopinj. Z internih cest se odcepijo ceste širine 6 m, ki vodijo do garaž in parkirnih mest ob posameznih objektih. Parkirna in garažna mesta so pod kotom 90 stopinj.
Na južni strani območja urejanja se predvidi povozna površina C3, ki služi dovozu do najjužnejšega niza stanovanjskih objektov. Površine so namenjene mešanem prometu. V oblikovnem smislu so to pretežno tlakovane površine, ki se podrejajo principu obdelave parterne ureditve celotnega naselja. Ločitev povoznih površin od površin namenjenih pešcem in kolesarjem se izvede s spremembo tlaka, zazelenitvijo in urbano opremo. Utrjena površina ima skupno širino 7,5 m. Na utrjenih površinah, ki vodijo do posameznih hiš, se uredi vzdolžno parkiranje, na koncu pa obračališča za osebna vozila.
Znotraj obodnega in dovoznega cestnega sistema morajo biti peš poti, ki so istočasno tudi urgentne poti, široke 3 m.
Mirujoči promet
Pogoj za vsako novogradnjo je zagotovitev normativnega števila parkirnih mest.
Dimenzionirati je treba z normativom 1,5 – 2 PM na stanovanje in 4 PM na stanovanjsko hišo.
Večina parkirnih mest se nahaja v kletni etaži.
Parkiranje ob stanovanjskih cestah je vzdolžno.
C1 – Cesta Draga
Profil: dvosmerna cesta z enostranskim vzporednim parkiranjem, obojestransko zelenico, obojestranskim pločnikom in z elementi za umirjanje prometa.
C2 – Dovozna cesta v kletne etaže
Profil: dvopasovna dovozna cesta z obojestranskim pločnikom.
C3 – Južna dovozna cesta
Profil: enotna tlakovana površina z elementi za umirjanje prometa.

Gradnja objektov in naprav za komunalo, energetiko in telekomunikacije je dovoljena v celotnem območju urejanja v podzemni izvedbi.
Vsi objekti morajo biti priključeni na naslednjo infrastrukturo: kanalizacija, vodovod, električno omrežje, plin, PTT, CTV in javno razsvetljavo.
Vso obstoječo infrastrukturo je treba obnoviti, oziroma zamenjati z vodi in napravami ustreznih kapacitet. Pri odstranjevanju obstoječe infrastrukture je treba upoštevati poleg vseh tehničnih in varstvenih predpisov tudi faznost rušenja in funkcionalne povezave.
Kanalizacija
Kanalizacijo je treba zasnovati kot ločen sistem. Odpadna voda se zbere v odpadnih kanalih in vodi po Koseški cesti do obstoječega zbiralnika A 20, ki poteka po Podutiški cesti.
Obstoječi kanal po Koseški cesti je treba zamenjati z novim.
Padavinsko vodo je treba speljati v odprti odvodnik iz Koseškega bajerja. Pred iztokom padavinske vode je treba zagotoviti zajem olj in maščob.
Da se prepreči onesnaženje vodotoka je treba na sistemu, ki odvaja vodo iz utrjenih površin predvideti zadrževalni bazen, ki bo zadržal prvi padavinski val.
Primarna in sekundarna kanalizacia naj poteka po javnih utrjenih površinah, tako, da je omogočeno vzdrževanje kanalov in čiščenje hišnih priključkov.
Objekte je možno priključevati direktno na kanalizacijo samo iz etaž nad nivojem terena.
Priključitev odtokov iz kletnih etaž in garaž pod terenom je možno samo preko črpališč.
Pri rekonstrukciji obstoječe kanalizacije je treba obnoviti tudi hišne priključke.
Vodovodno omrežje
Za zagotavljanje potreb sanitarne in požarne vode je treba zgraditi novo napajalno zanko, ki bo priključena na obstoječi vodovod DN 300 po cesti Draga.
Iz napajalne zanke je treba speljati sekundarne vodovode, na katere bodo priključeni posamezni objekti.
Pri projektiranju vodovoda je treba upoštevati načrtovano hidrantno omrežje obravnavanega območja in potek vodovodov prilagoditi predvidenim intervencijskim potem.
Javni vodovod, ki bo zagotavljal tudi požarno vodo, je treba speljati po dostopnem javnem zemljišču.
Obstoječi vodovod premera 100 mm ob Koseški cesti je treba zamenjati v celotni dolžini.
Za vse atrijske, vrstne in hiše v vrsti so predvideni sekundarni vodovodi. Vsaka hiša mora imeti svoj hišni priključek, ki je navezan na zgoraj omenjeni sekundarni vodovod.
Sekundarni vodovodi potekajo večinoma po zelenih javnih površinah, kjer morajo biti upoštevani prepisani odmiki od kakršnihkoli objektov kot npr. vrtne ograje, žive meje, drevje.
Električno omrežje
Za napajanje predvidene pozidave je treba zgraditi dve novi TP.
Prva TP bo locirana ob dovozni servisni cesti v kletno etažo. Druga TP bo locirana v kletni etaži na jugozahodni strani območja. TP morata biti dostopni upravljalcu.
Visokonapetostni kabel za napajanje TP je treba položiti od obstoječega kabla na cesti Draga do servisne ceste, mimo obeh TP ter naprej do Večne poti.
Nizkonapetostni razvod bo speljan od predvidenih TP do posameznih odjemalcev.
Vse električno omrežje je treba zgraditi v kabelski kanalizaciji.
Obstoječi signalni kabel, ki povezuje elektroenergetske objekte s centralo na Hajdrihovi se prestavi na rob pozidave.
Plinsko omrežje
Oskrba s plinom je predvidena za potrebe ogrevanja, kuhanja in priprave tople vode.
Obstoječi plinovod PVC 150 po ulici Draga se prestavi ob južni rob cestišča. V sklopu prestavitve je treba urediti navezave na obstoječe plinovodno morežje.
Za oskrbo predvidenih novogradenj bo treba zamenjati odcep plinovoda PVC 150 med Podutiško cesto in Drago s plinovodom DN 200 (PE 225). Iz novega odcepa DN 200 je predviden odcep plinovoda DN 150, ki bo v zanki napajal objekte na obravnavanem območju. Plinovodna zanka se bo zaključila z navezavo na prestavljeni plinovod PVC 150 po ulici Draga.
Na predvideno zanko bo navezano sekundarno omrežje iz katerega se bodo oskrbovali posamezni odjemalci.
Ogrevanje in priprava tople vode bosta zasnovana na principu individualnih kurišč.
TT omrežje
Načrtovano stanovanjsko naselje bo priključeno na TT omrežje preko rajonske centrale ATC Dravlje.
Za načrtovano stanovanjsko naselje je treba povečati kabelsko kanalizacijo od obvoznice do Podutiške ceste in zgraditi novo kabelsko kanalizacijo od Podutiške ceste do Koseške ceste in do stanovanjskega naselja.
V naselju je treba razvejati kabelsko kanalizacijo, ki bo vodila od primarnega voda do posameznih potrošnikov.
CTV – kabelska televizija
Trase za kabelsko distribucijski sistem je treba zagotoviti ob kabelski kanalizaciji TT omrežja.
Javna razsvetljava
Napajanje se izvede iz novih prižigališč, ki bodo locirana ob predvideni TP.
Za osvetljevanje obravnavanega območja se lahko uporabijo različni tipi svetilk, različnih višin glede na zasnovo zunanje ureditve v območju.

Razdelitev območja na funkcionalna zemljišča, oziroma gradbene parcele, mora zagotavljati celovito in enotno urejanje zunanjih površin v območju in vključuje gradbene parcele in skupne funkcionalne površine.
Skupne funkcionalne površine morajo biti enotno urejene.

Vsi posegi v prostoru so dovoljeni, če v prostoru ne povzročajo večjih motenj, kot je s predpisi dovoljeno.
Varstvo zraka
Prezračevanje objektov je treba speljati nad strehe objektov. Prezračevanje podzemnih garaž je treba izvesti z odvodnimi kanali za odvod dima in toplote z izpustom nad teren ter odvod CO nad strehe objektov.
Varstvo pred hrupom
V skladu z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju je treba v območju zagotoviti pogoje za II. stopnjo varstva pred hrupom.
Ob vzhodnem robu funkcionalnega zemljišča predvidene stanovanjske soseske se uredi protihrupna zaščita.
Na objektih na vzhodnem robu stanovanjskega naselja morajo imeti celotne fasadne stene, vključno z vsemi elementi v njej, ki bodo obrnjene proti Večni poti ali bodo na njo pravokotne, z zvočno izolirnostjo 35 db.
Objekti ob Dragi morajo imeti ob Dragi in pravokotno nanjo do globine 50 m od roba ceste okna z zvočno izolirnostjo 34 db.
Stranske stene poglobljenega dela ob izvozno-uvoznih rampah morajo biti obložene z absorbcijskimi oblogami s koeficientom absorbcije zvoka najmanj 0,7.
Osončenje
Pri vseh novih gradnjah morajo biti zagotovljeni minimalni pogoji naravne osvetlitve in osončenja bivalnih prostorov.
Odstranjevanje odpadkov
Odjemna, oziroma zbirna mesta za smetnjake so predvidena ob cesti C2 ob izvozih iz podzemnih parkirišč in garaž, ter ob cesti C3 za najjužnejše nize objektov. Biti morajo na tlakovani površini zaščiteni z nadstrešnico ter opremljena z vodo za občasno čiščenje in z odtokom z lovilcem olj in maščob.
Varovanje in urejanje bajerja
Pred izdajo gradbenega dovoljenja je treba zagotoviti izvajanje vseh okoljevarstvenih ukrepov za varovanje biološkega zdravja Koseškega bajerja in njegovega zelenega zaledja.

V načrtovanih stanovanjskih objektih je obvezna ojačitev plošče nad kletjo, tako da bi zdržala rušenje objekta nanjo. Debelina plošče mora biti najmanj 16 cm. Pri obtežbi plošče nad kletjo je treba povečati koristno obtežbo še z dodatnimi 2 kN/m2.
V primeru, da bo vrtec načrtovan za več kot 50 otrok, je treba zanj zgraditi zaklonišče osnovne zaščite.
Do vseh predvidenih objektov v območju mora biti zagotovljen dostop in prostor za delovanje intervencijskih vozil. Širina intervencijskih poti na mestih potrebnih za delovanje intervencijskih vozil mora biti najmanj 3 m utrjene površine in 2 m površine brez zaprek, na dostopih pa minimalno 3 m. Odmiki poti od objektov morajo biti 3 do 9 m. Minimalni radiji obračanja morajo biti 11,5 m. Vse intervencijske poti morajo omogočati krožno vožnjo.
Vse povozne površine morajo biti dimenzionirane na 10 t osnega pritiska. AB plošče pod intervencijskimi potmi, ki potekajo preko kleti morajo biti dimenzionirane kot mostovi DIN 1027.
Zasaditve med intervencijskimi potmi in objekti so lahko izvedene kot nizke grmovnice ali manjše oblikovano drevje, zasajeno na medsebojni razdalji večji od 8 m.
Zgrajeno mora biti krožno protipožarno hidrantno omrežje z ustreznim številom hidrantov.
V postopku priprave strokovnega gradiva za pridobitev lokacijskega dovoljenja mora biti izdelana strokovna požarnovarnostna ocena gradnje, oziroma posegov v prostor.

Zazidalni načrt se izvaja fazno od Večne poti proti Koseški cesti s tem, da se prekinitev prevoza Koseške ceste izvede šele, kot zadnja faza realizacije zazidalnega načrta.
Zaključeno fazo predstavljajo skupine stanovanjskih objektov s pripadajočimi podzemnimi parkirnimi površinami, prometno in komunalno infrastrukturo ter zunanjo ureditvijo.
Sočasno z izgradnjo celotnega naselja je treba:
– urediti južni zeleni rob ob potoku s podhodom pod Večno potjo, ki je povezan po pločniku z avtobusnim postajališčem ob križišču ceste C3 z Večno potjo,
– urediti vzhodni in severni breg bajerja do stika z naseljem in ulico Draga,
– rekonstruirati križišče Podutiške in Šišenske ceste,
– semaforizirati križišče Podutiške z Ulico bratov Bezljajev in Ulico bratov Učakar,
– zgraditi podhod za pešce pod Podutiško ceste med podaljškom Žigonove ulice in Emona centrom.
Pred izgradnjo novega stanovanjskega naselja je treba zgraditi nov iztok iz Koseškega bajerja v pritok Pržanc.

Za vsako funkcionalno enoto oziroma njen samostojni funkcionalni del je treba pred izdajo lokacijskega dovoljenja izdelati strokovno gradivo. Strokovno gradivo mora vsebovati podrobna določila glede namembnosti in gabaritov objektov, idejne zasnove objektov in zunanje ureditve ter idejne rešitve komunalnih vodov in prometne infrastrukture.

Investitorji so pri gradnji naselja dolžni upoštevati obveze iz poglavja etape izvajanja zazidalnega načrta.

Arhitekturne rešitve objektov je treba pridobiti z natečajem.
Avtorji prvonagrajene rešitve urbanistično krajinsko arhitekturnega natečaja imajo pravico izdelati načrt zunanje ureditve naselja.

Zazidalni načrt je stalno na vpogled pri: Mestni upravi mestne občine Ljubljana, Oddelku za urbanizem in okolje, Upravni enoti Ljubljana, izpostava Šiška, in krajevni skupnosti, za katero veljajo določbe tega odloka.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.