Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) in 26. člena statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 32/95, 33/95) je Mestni svet mestne občine Ljubljana na 27. seji dne 22. 5. 1997 sprejel

V odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š1 Šiška (Uradni list SRS, št. 28/89 in Uradni list RS, št. 24/91, 58/92, 5/94, 70/95 in 24/96) se 1. člen spremeni tako, da se pika nadomesti z vejico in doda:

“ter spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto Š 1 Šiška, ki jih je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod d.d., Ljubljana, Vojkova 57, pod številko projekta 4620 v aprilu 1996.”

V 2. členu se črta deveta alinea z besedilom “ŠP 1/2 Agrostroj”.

V 6. členu odloka se doda nov zadnji odstavek, ki se glasi:

“V določilih katastrskih načrtov, navedenih pod 3. točko tega člena, za območje urejanja ŠS 1/1-1 Stara Šiška se morfološko enoto 9/1 preimenuje v morfološko 2A/12.”

Za 27. členom se doda 27.a člen, ki se glasi:

“Pri oblikovanju je poleg posebnih določil treba upoštevati regulacijske elemente prikazane na regulacijski karti. Pomen regulacijskih elementov je naslednji:

RL – regulacijska linija razmejuje območje cestnega sveta od ostalega območja.
GL – gradbena linija je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti.
Dovoljeni so le manjši zamiki fasade (delov fasade) od gradbene linije;
GM – gradbena meja je linija, ki jo novogradnje ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so odmaknjene od nje v notranjost.”

46. člen se spremeni tako, da se glasi:

“V območjih urejanja ŠO 1/1 Kurilnica, ŠP 1/3 Viator in ŠR 1/2-2 Tivoli so na obstoječih objektih in napravah dovoljena vzdrževalna dela in drugi posegi, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, ter posegi v zvezi s komunalnim urejanjem.

V vseh območjih urejanja iz prejšnjega odstavka tega člena veljajo ukrepi za III. varstveni pas virov pitne vode.”

Črta se določila 49. člena in nadomestijo z naslednjim besedilom:

“V območju urejanja ŠR 1/3 Koseški bajer - del veljajo naslednja posebna in dodatna merila in pogoji:

Vrsta posegov v prostor
Morfološka enota 8/1
Možni posegi
ureditev kolesarske poti in peš poti,
ureditev vodotoka,
postavitev mikrourbane opreme,
preureditev gozdnega roba, zasaditev drevja in grmovnic,
ureditev dostopov do vode, vtoka in iztoka iz bajerja, sonaravna sanacija obrežij, ureditev teras, preureditev brežin,
ureditev biotopov,
gradnja gostinsko servisnega objekta ob severnem bregu bajerja,
ureditev utrjenih travnatih površin,
gradnja parkirišč,
odstranitev obstoječih pomožnih objektov.
Namembnost površin, objektov
rekreacijsko–parkovne površine,
vodna površina,
prometne površine,
gostinsko servisni objekt (javne sanitarije, klubski prostori, knjižnica, večnamenska dvorana).
Morfološka enota 8/2
Možni posegi
ureditev kolesarske poti in peš poti,
postavitev mikrourbane opreme,
ureditev biotopov,
zasaditve drevja in grmovnic, preureditev gozdnega roba,
povečava bajerja in ureditev dostopov do vode,
sprememba namembnosti obstoječih stanovanjskih objektov v gostinsko, turistično oziroma kulturno dejavnost.
Namembnost površin, objektov
gozd,
kmetijske površine (travnik),
stanovanjski objekti,
gostinsko kulturni objekt (muzej, galerija),
POT,
parkovno-rekreacijske površine,
bajer,
prometne površine.
Morfološka enota 8/3
Možni posegi
ureditev kolesarske poti in peš poti,
renaturacija vodotoka,
postavitev mikrourbane opreme,
preureditev gozdnega roba,
gradnja parkirišč,
gradnja otroškega igrišča,
preureditev Koseške ceste,
ureditev podhoda pod Večno potjo,
ureditev avtobusnih postajališč ob Večni poti,
ureditev travnatega igrišča.
Namembnost površin, objektov
gozd,
parkovno-rekreacijske površine,
prometne površine.
Morfološka enota 8/4
Možni posegi
postavitev mikrourbane opreme,
zasaditev drevja in grmovnic, preureditev gozdnega roba.
Namembnost objektov in površin
gozd,
prometne površine.
Morfološka enota 3C/1
Možni posegi
nujna vzdrževalna dela,
adaptacija znotraj obstoječih gabaritov
nadomestna gradnja.
Namembnost objekta
gostinski objekt.
Oblikovanje posegov v prostor
Morfološka enota 8/1
Ožje območje bajerja mora biti oblikovano sonaravno kot enotno območje vodnega telesa z obrežji različnih značajev z ohranjanjem njegove biotopske funkcije in upoštevanjem tudi njegov naravovarstveni, krajinski in izobraževalni pomen.
Projekt ureditve mora biti pridobljen z javnim natečajem. V komisiji sodeluje tudi krajevna skupnost.
Severno obrežje
Obstoječe erodirane brežine je treba sonaravno sanacijsko utrditi.
Obrežje mora biti oblikovano tako, da se v čimvečji meri (s potjo in zasaditvijo) doseže vidno in fizično ločitev javnih od zasebnih površin.
Obstoječo pot je treba nadomestiti z novo, ki načeloma poteka po brežini in se mestoma spusti nad vodo. Pot je lahko na posameznih delih razširjena.
Obstoječe območje vrtičkov je treba preoblikovati v parkovno površino. V tem delu je treba relief preoblikovati tako, da se postopno spušča proti vodi.
Oblikovanje objekta
Objekt je vkopan v teren in zasnovan v treh nivojih:
– vstopni nivo s parkiriščem v ravnini ulice,
– srednji nivo kot nivo objekta in njegovih funkcionalnih zunanjih površin,
– površine kot del krožne sprehajalne poti na nivoju vode.
Objekt se aktivno odpira proti vodi.
Idejna rešitev objekta mora biti pridobljena z javnim natečajem. V komisije sodeluje tudi krajevna skupnost.
Vzhodno obrežje
Na gornjm delu obale je treba urediti razgibane tribune za dostop do vode in sedenje. Terase morajo biti lesene, betonske konstrukcije se lahko izvajajo zgolj zaradi konstrukcijskih zahtev in morajo biti primerno zakrite. Terasne ureditve ne smejo prekinjati zveznosti obalnega pasu. Ob gradnji teras je treba čimbolj ohraniti obstoječe drevje in grmovnice, ki se lahko pojavljajo med in ob terasah.
Brežine južnega dela obale je treba reliefno preoblikovati tako, da je možen zložen dostop do vode.
Del obrežja med zadnjo vrsto objektov in bajerjem mora biti urejen kot ravna travnata površina.
Obrežje mora biti oblikovano tako, da je v čimvečji meri dosežena ločitev javnih površin ob bajerju od površin v naselju (z elementi vegetacije, oblikovanjem reliefa in izpeljavo poti).
Južno obrežje
Obstoječo sprehajalno pot je treba utrditi.
Dostopi do vode morajo biti oblikovani kot manjše utrjene površine, ki se prilagajajo brežini.
Vidne površine utrditev so lahko lesene ali peščene, betonske konstrukcije se smejo uporabljato le zaradi konstrukcijskih zahtev in morajo biti ustrezno zakrite.
Iztok v bajer je treba sonaravno urediti sočasno s preoblikovanjem tega dela obale.
Med bajerjem in nasipom pionirske železnice se v depresijah lahko oblikuje manjša jezera.
V primeru povečave bajerja se obstoječe obrežje delno preoblikuje.
Zahodno obrežje
Zaradi varnosti individualne zazidave pred poplavitvijo je treba del nasipa ob zahodnem robu znižati kot visokovodni preliv.
Obstoječi iztok je treba sanirati.
V primeru povečave bajerja je treba pot, ki povezuje južno obrežje bajerja s POT-jo, oziroma Kmečko potjo, ohraniti (prestavitev poti, most).
Morfološka enota 8/2
Trasa kolesarske poti mora na zahodnem delu načeloma potekati ob gozdnem robu, na vzhodnem delu pa čimbolj izkoristiti traso pionirske železnice.
Na delu med POT-jo in gozdom se lahko izvede povečavo obstoječega bajerja. Pri tem je treba ukiniti obstoječo pot, ki povezuje južno obrežje bajerja s POT-jo. Ob povečanem delu bajerja je načrtovana peš pot, ki se navezuje na POT in ki poteka delno ob robu gozda, delno pa skozi gozd.
Ob južnem bregu povečanega bajerja se ustvarijo biotopi. Vzdolž obale je treba oblikovati najmanj 100-meterski pas plitve vode (max. 0,5 m globine) v širini 10 m. Oblikovati je treba otok površine ca. 100 m2.
Ob izvedbi povečave se lahko delno preoblikuje južno obrežje obstoječega bajerja.
Razširitev bajerja mora biti izvedena tako, da bo zagotovljeno pretakanje vode.
Dostopi do vode morajo biti oblikovani kot manjše utrjene površine, ki se prilagajajo brežini. Vidne površine utrditev so lahko lesene ali peščene, betonske konstrukcije se smejo uporabljati le zaradi konstrukcijskih zahtev in morajo biti ustrezno zakrite.
Morfološka enota 8/3
Južno od naselja je treba oblikovati enotno parkovno površino, z urejeno peš in kolesarsko potjo, preoblikovanim gozdnim robom in renaturiranim vodotokom. Zasnova mora zagotoviti jasno razmejitev med javnimi površinami in površinami naselja.
Trasi kolesarske in peš poti morata potekati delno v gozdu, po njegovem robu in v odmiku od njega. Trasi lahko prečkata vodotok.
Renaturacija vodotoka mora biti izvedena tako, da se upošteva značaj ureditev v Mostecu. Spodnji del trase potoka je lahko bolj razgiban, mestoma se lahko uredijo manjši ribniki (5–30 m2).
Podhod pod Večno potjo mora biti dovolj širok in svetel, tako da omogoča vzporedno izpeljavo nove peš poti, kolesarske poti in vodotoka. Gozdni rob je treba preoblikovati v obliki meandra, tako da se doseže vtis razgibanosti prostora in prepleta gozda z naseljem. Mestoma se obstoječi gozd dopolni, le izjemoma se ga izseka. Robinzonsko igrišče je treba izvesti na gozdnem robu, delno v gozdu, delno pa na tratni jasi ob potoku. Nogometno igrišče ob Večni poti se lahko preuredi v večnamensko travnato igrišče. Na igrišču se lahko postavi mikrourbano opremo (klopi, svetilke, koše za smeti, stojala za kolesa) in predvidi zasaditev. Ob Večni poti se lahko naredi ozelenjena protihrupna zaščita.
Morfološka enota 8/4
V čimvečji meri je treba ohranjati pas drevja ob Večni poti, tako na meji z naseljem, kot na prehodu v ožje območje Šišenskega hriba. Cilj je ohranjanje vtisa vhoda v gozdno območje. Obstoječi pas drevnine na zahodni strani se lahko delno spremeni in dopolni z avtohtono drevesno in grmovno vegetacijo.
Morfološka enota 3C/1
Gabarit objekta P + 1 + M; FSI obstoječ, toleranca do 10%.
Oblikovanje objekta mora upoštevati občutljivo lego v gozdu na robu krajinskega parka. Idejno rešitev objekta morata potrditi MOL-OUO in LRZVNKD.
Merila in pogoji za krajinsko urejanje
Morfološke enote 8/1-4, 3C/1
Zasaditve drevja in grmovnic
V čimvečji možni meri je treba ohranjati obstoječo vegetacijo.
Za nove zasaditve je treba uporabljati pretežno avtohtono vegetacijo.
Kjer bo zaradi posegov prizadet gozd, oziroma gozdni rob, je treba gozdni rob obnoviti.
Drevje in grmovnice v naselju in na stiku naselja in javnih površin mora biti zasajeno v vzdolžnih skupinah tako, da je skladno s smermi naselja in da prispeva k ločevanju javnih površin in naselja.
Mikrourbana oprema
Mikrourbana oprema mora biti enotno oblikovana.
Merila in pogoji za varovanje naravne in kulturne dediščine
Morfološke enote 8/1-4, 3C/1
Območje urejanja ŠR 1/3 Koseški bajer sodi v območje razglašenega spomenika naravne dediščine.
Merila in pogoji za prometno urejanje
Morfološke enote 8/1-4, 3C/1
Peš poti in kolesarske poti
Trase kolesarskih poti morajo načeloma potekati ločeno od peš poti, samo mestoma lahko potekajo stikoma.
Trase kolesarskih in peš poti morajo biti speljane tako, da poseg zahteva čimmanjše spremembe obstoječega terena in čimmanj prizadene obstoječo vegetacijo.
Kolesarske poti so lahko asfaltirane.
Večna pot
Profil: dvopasovna cesta z obojestranskim pločnikom; kot pločnik se lahko upoštevajo gozdne peš poti, ki tečejo vzporedno s cesto.
Morfološka enota 8/1
Ukine se Koseška cesta. Ob Dragi se uredijo parkirišča za obiskovalce. Med naseljem in bajerjem je treba načrtovati kolesarsko in peš pot. Peš pot naj se uredi okrog bajerja.
Morfološka enota 8/3
Koseška cesta se v južnem delu preuredi v slepo, parkirno cesto za obiskovalce širšega območja bajerja in Mosteca. Njen zaključek mora biti oblikovan tako, da preprečuje nadaljevanje vožnje motornih vozil proti bajerju. Utrditev parkirnih površin mora biti izvedena z rušniki. Parkirne površine naj bodo urejene z ozelenjenimi presledki.
Obstoječa parkirišča ob Koseški cesti ob motelu se preoblikujejo skladno z novo ureditvijo.
Ob zahodnem robu parkirišč ob Koseški cesti se lahko uredi kolesarska steza kot povezava Večne poti z bajerjem.
Koseška cesta naj se priključi na Večno pot v semaforiziranem križišču. Na Večni poti se predvidi nov razvrstilni pas za levo zavijanje na Koseško cesto.
Ob južnem robu naselja, ob potoku, je treba urediti peš in kolesarsko pot.
Koseška cesta ob vzhodnem bregu bajerja se ukine, križišče s cesto Draga pa se preoblikuje v trikrako križišče z možnostjo vožnje v vse smeri.
Merila in pogoji za komunalno urejanje
Ob zahodnem robu načrtovanega naselja, ki leži v območju ŠS 1/9 Ob Koseškem bajerju se dovoljujejo vsi posegi v zvezi s komunalnim in energetskim urejanjem za potrebe citiranega naselja.
Za odvodnjavanje padavinskih voda iz območij ŠS 1/9 in ŠR 1/3 se na južnem bregu Koseškega bajerja zgradi cevni odvodnik, ki bo preko lovilcev olj in maščob odvajal padavinsko vodo v obstoječ potok.
Merila in pogoji za varovanje okolja
Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati normativne določbe glede varstva voda in zaščite okolja.
Varstvo voda
Morfološke enote 8/1-4
Vsi posegi v vodno okolje morajo biti načrtovani celostno. Potok iz Mosteca, Koseški bajer in iztok, predstavljajo enovit vodni sistem.
Koseški bajer ima tudi vlogo zadrževalnika.
Za preprečitev prelivanja visokih vod preko zahodnega brega je treba urediti nov iztok v Pržanc na zahodni strani bajerja.
Nov iztok je treba zgraditi pred pričetkom izgradnje novega stanovanjskega naselja v območju ŠS 1/9.
Na brežinah bajerja je treba zasaditi čimveč obrežne vegetacije.
Vsi posegi v območju bajerja morajo biti izvedeni tako, da čimmanj posegajo v vodno telo in da je vpliv na obvodne ptice čim manjši.
Zmanjšati je treba dotok hranilnih snovi v bajer.
Ločiti je treba dotok onesnažene in predhodno očiščene ter čiste vode v bajer in po možnosti povečati dotok čiste vode.
Vnos rib v bajer mora biti usklajen z ribiškogojitvenim načrtom oziroma z usmeritvami pristojnih služb.
Izvajati je treba ekološki in sanitarno-higienski monitoring vode v dotoku, v bajerju in ob iztoku.
Nove ureditve ne smejo ogroziti pogojev življenja v in ob vodi.
Rekreacijske aktivnosti ne smejo ogrožati ljudi in živali ter naravnega okolja v območju in njegovi neposredni okolici.
Varstvo pred hrupom
V skladu z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju je treba v območju urejanja zagotoviti II. stopnjo varstva pred hrupom.
Odstranjevanje odpadkov
Na celotnem območju urejanja je treba kot del mikrourbane opreme postaviti koše za smeti.
Faznost gradnje
Morfološka enota 8/1
Za preprečitev prelivanja visokih vod preko zahodnega brega bajerja je treba pred pričetkom izgradnje novega stanovanjskega naselja v območju ŠS 1/9 zgraditi nov iztok iz Koseškega bajerja v Pržanc.
Sočasno z izgradnjo stanovanjskega naselja v ŠS 1/9 je treba urediti vzhodni in severni rob bajerja.
Morfološka enota 8/2
Povečava bajerja z ureditvami, ki jih le-ta pogojuje, je ločena faza od siceršnjega urejanja okolice bajer.

Na koncu 50. člena se doda naslednje besedilo:

“Morfološka enota 8/1

Vrsta posegov v prostor
Možni posegi
ureditev kolesarske poti in peš poti
obnova vodotoka
postavitev mikrourbane opreme
preureditev gozdnega roba, zasaditev drevja in grmovnic
sanacija travnika ob vstopu v Mostec
Namembnost površin objektov
gozd
travnik
prometne površine
Oblikovanje posegov v prostor
Travnik ob vstopu v Mostec se mora oblikovati celovito glede na podhod in travnate površine na drugi strani Večne poti in tako, da na njem ne bo možno parkiranje.
Ob obstoječi peš poti naj se uredi kolesarska pot od podhoda pod Večno potjo do križišča s Šišensko cesto. Kolesarska pot naj se prilagaja morfologiji terena in obstoječi zasaditvi.
Merila in pogoji za prometno urejanje
Ob obstoječi peš poti naj se uredi kolesarska pot od podhoda pod Večno potjo do križišča s Šišensko cesto.
Merila in pogoji za varovanje naravne in kulturne dediščine
Območje urejanja ŠR 1/5 Tivoli, Rožnik, Šišenski hrib sodi v območje razglašenega spomenika naravne dediščine.”

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.