Na podlagi 18. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. /81, 42/86, 8/90 in Uradni list RS, št. 26/92) in 20. člena statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 34/95 in 16/96), je Občinski svet občine Žalec na 24. seji dne 12. junija 1997 sprejel

Z namenom, da bi ohranili in zagotovili posebno družbeno varstvo naravnih znamenitosti v Občini Žalec, razglaša Občinski svet občine Žalec dendrološke spomenike in spomenike oblikovane narave v Občini Žalec, kot tiste dele naravne dediščine, ki imajo posebno znanstveno, estetsko, kulturno in zgodovinsko vrednost.

V skupino dendroloških spomenikov spadajo drevesa, ki po svoji obliki, velikosti, obsegu, položaju, zgodovinski ali kakšni drugi značilnosti, predstavljajo kulturno in naravno vrednost prostora.
V skupino spomenikov oblikovane narave spadajo parki ob graščinah, nasadi in drevoredi, ki imajo zaradi svoje starosti, urejenosti in pestre vrstne sestave, veliko kulturno in estetsko vrednost.

V tem odloku razglašeni spomeniki so opisani z:
– natančno oznako znamenitosti,
– lokacijo,
– opisom lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev,
– namembnostjo,
– režimom varstva,
– razvojno usmeritvijo,
– kartnimi prilogami,
– parcelami,
– lastnikom oziroma imetnikom pravice upravljanja.

Za dendrološke spomenike se razglasijo:
Sekvoja pri graščini Plevna:
– oznaka: NS 155,
– lokacija: 20 m od glavnega vhoda v graščino Plevna, zahodno od dovozne ceste,
– opis: velika sekvoja – Sequoadendron giganteum, obseg ca. 5m,
– varstveni režim: velja varstveni režim za dendrološke naravne spomenike,
– namen: učno vzgojni, krajinsko oblikovni, kulturno-zgodovinski, turistični,
– razvojna usmeritev: ohranjanje, vzdrževanje ugodnih rastnih razmer in ustrezna vključitev v krajinsko ureditev okolice graščine,
– kartna priloga: TTN 5 in PKN 5 – Celje 16,
– Parcelne številke: 849/1, k.o. Gotovlje,
– lastnik oziroma imetnik pravice upravljanja (priloga).

Za spomenike oblikovane narave se razglasijo:
Smrekov drevored ob graščini Plevna:
– lokacija: dvojni smrekov drevored na dolžini 600 m spremlja ozko dovozno pot, ki predstavlja dostop do graščine Plevna,
– opis: drevored sestavljajo smreke (Picea abies) izjemnih dimenzij. Zanimiva, neobičajna razrast drevesnih vej in goste, mestoma do tal segajoče krošnje so posledica specifičnih rastiščnih pogojev, verjetno pa je oblika tudi genetsko pogojena. Drevored je markantna struktura tudi v širšem prostoru, saj gre za dokaj strnjeno linearno potezo visokih iglavcev na čistini znotraj prevladujočega listnatega gozda. Je sestavni del zavarovanega graščinskega kompleksa in predstavlja enega bistvenih členov njegove vrtnoarhitekturne zasnove 2. pol. 19.stoletja, ki ga med drugim obeležuje uporaba eksotičnih ter vzgajanih domačih drevesnih vrst, s čemer se je ponazarjalo romantično razpoloženje te dobe. Drevored je izjemen primer te drevesne vrste na širšem celjskem območju in ima tudi vrednost dendrološkega spomenika. V zadnjem času je močno ogrožen (povečan promet, odstranjena drevesa, lubadar) zato je potrebna njegova zaščita in obnova,
– namen: krajinsko oblikovni, kulturno-zgodovinski, učno vzgojni, turistični,
– varstveni režim: velja varstveni režim za spomenike oblikovane narave – drevorede.
Širitev obstoječega vodnega rezervoarja je potrebno oblikovati tako, da se včleni v širši ambient kompleksa in ne poškoduje drevoreda, ali pa se prestavi na lokacijo dlje od drevoreda proti gozdu. Vrzeli v drevoredu je potrebno zapolniti z zasaditvijo ustrezno vzgojenih in negovanih sadik, pridobljenih iz sejancev originalnih smrek.
Okoliška kmetijska zemljišča in gozd je potrebno vzdrževati na način, ki ne bo prizadel kvalitene rasti drevoreda in njegove oblikovne vrednosti v prostoru. Intenzivno kmetijstvo, gnojenje in škropljenje ter večje spreminjanje konfiguracije zemljišč ni dovoljeno,
– usmeritev: ohranjanje in obnavljanje drevoreda, vključevanje v celovito ureditev območja graščine Plevna, zagotavljanje ugodnih pogojev za rast in redno vzdrževanje,
– kartna priloga: TTN 5 in PKN 5 – Celje 16,
– parcele: k.o. Gotovlje, št. 814, 824/2,4,5, 838/1, 841/1,6, 842/1,2, 845/46,55, 850, 1725,
– lastniki oziroma imetniki pravice upravljanja (priloga)
2. Drevored ob graščini Žovnek:
– lokacija: dvojni kostanjev drevored na dolžini 450 m spremlja dostopno pot do graščine Žovnek,
– opis: drevored sestavlja pretežno kostanj (Aesculus hippocastanum) izjemnih dimenzij. Drevored je markantna struktura tudi v širšem prostoru, saj predstavlja linearno potezo visokih dreves znotraj čistine njiv in travnikov. Je sestavni del zavarovanega graščinskega kompleksa in predstavlja enega bistvenih členov njegove vrtnoarhitekturne zasnove. Drevored je deloma že poškodovan in odstranjena so posamezna drevesa, zato ga je potrebno obnoviti,
– namen: krajinsko oblikovni, kulturno-zgodovinski, učno vzgojni, turistični,
– varstveni režim: velja varstveni režim za spomenike oblikovane narave – drevorede. Okoliška kmetijska zemljišča in gozd je potrebno vzdrževati na način, ki ne bo prizadel kvalitene rasti drevoreda in njegove oblikovne vrednosti v prostoru. Intenzivno kmetijstvo, gnojenje in škropljenje ter večje spreminjanje konfiguracije zemljišč ni dovoljeno,
– usmeritev: ohranjanje in obnavljanje drevoreda, vključevanje v celovito ureditev območja graščine Žovnek, zagotavljanje ugodnih pogojev za rast in redno vzdrževanje,
– kartna priloga: TTN 5 in PKN 5 – Celje 12,
– parcele: k.o. Podvrh, št. 1/2, 3/1,2,3, 23/1,24/1,2, 26/1, 27, 28, 29, 30/2, 1450/4,5, 1451,
– lastniki oziroma imetniki pravice upravljanja (priloga).

Varstveni režim je seznam omejitev, prepovedi in pogojno možnih dejanj, posegov ali gradenj na območju naravne znamenitosti. Vse omejitve imajo za cilj ohranitev lastnosti in celovitosti naravne znamenitosti.
Za naravne znamenitosti razglašene s tem odlokom se uporabljajo naslednji varstveni režimi poleg predhodno navedenih:
1. Varstveni režim za dendrološke spomenike
Prepovedano je:
– sekati, obsekati, lomiti oziroma drugače nasilno uničevati ali poškodovati drevesa, njihova debla, korenine, veje,
– spreminjati rastiščne pogoje – npr. odstranjevati zemljo, odkrivati korenine, zasipavati deblo, zasipavati rastišče oziroma površino nad koreninami, občasno ali stalno poplavljati rastišče, spreminjati višino talne vode in kislosti oziroma alkalnosti tal, spuščati škodljive tekočine ali plinaste snovi na območju rastišča ter odlagati odpadne snovi,
– spreminjati obstoječo osončenost dreves in rastišča (npr. razgaljati krošnjo ali deblo, zasenčiti drevesa s stavbami ali napravami ipd.),
– obešati in postavljati tuja telesa na deblo, korenine ali veje (npr. svetilke, nosilce, žični vodi, table, omarice, antene, razgledišča, stopnice ipd.),
– zgraditi večje stalne objekte ali zgradbe na območju neposrednega rastišča.
Izjemoma je po predhodnem soglasju pristojne naravovarstvene službe možno:
– spreminjati značaj podlage neposrednega rastišča (npr. asfaltirati, betonirati, tlakovati, zasajati grmovje, drevje ali trave ipd.),
– izvajati sanitarne ukrepe (npr. plombirati deblo, odstranjevati veje in vrhove, povezovati veje in deblo, utrjevati podlago, zatirati škodljivce ipd.),
– postavljati manjše občasne objekte (npr. odre, kioske) na območju neposrednega rastišča,
– postavljati manjše stalne objekte (npr. spomeniška obeležja, vodnjake, svetilke, klopi ipd.), na območju neposrednega rastišča,
– nabirati cvetove ali plodove oziroma semena,
– znanstveno raziskovalno poseganje, ki lahko vpliva na biološko stanje drevesa (npr. jemanje lesenih profilov iz debla, vej ali korenin)
Opomba:
Navedene omejitve ne veljajo za obstoječe stanje, ki morda ni v skladu z varstvenim režimom, razen če v določenem primeru ni posebej navedeno.
Dovoljeno je:
– znanstveno raziskovanje, ki ne vpliva na biološko stanje drevesa (npr. dendrološke meritve ipd.),
– ustrezno gospodarsko izkoriščanje, ki ne prizadene dendrološkega spomenika (npr. jemanje semen ali plodov za razmnoževanje ipd.).
2. Varstveni režim za spomenike oblikovane narave – drevorede
Prepovedano je:
– uničevati ali poškodovati drevje (veje, debla, korenine),
– spreminjati oblikovno zasnovo drevoreda (npr. zasajati nova drevesa ipd.),
– spreminjati ekološke (npr. talne in mikroklimatske) pogoje, ki so potrebni za razvoj in obstoj drevja (npr. zviševanje ali zniževanje talne vode, razsipavanje ali zniževanje zemljišča na rastišču, odkopavanje korenin, zasipavanje debla, nepropustno prekrivanje zgornjega ustroja ceste, soljenje, vožnja z velikimi motornimi vozili, napeljevanje komunalnih in energetskih objektov skozi drevored ali tik ob njem ipd.).
Izjemoma je po predhodnem soglasju pristojne naravovarstvene službe možno:
– izvajati nekatera dela, kot npr. rekonstrukcija cest, spreminjanje površine cestišča, gradnja cestnih priključkov, kanalizacije, parkirnih prostorov ipd.,
– napeljevati žične (npr. električne, telefonske) in cevne vode (npr. plinovod, vodovod ipd.)
Opomba:
– pri varstvu posameznih dreves v drevoredu je treba smiselno upoštevati tudi varstveni režim za dendrološko naravno dediščino,
– potrebna je strokovna sanacija obstoječih dreves in redno čiščenje divje zarasti okrog njih. Vrzeli v drevoredu, je potrebno zapolniti z zasaditvijo ustrezno vzgojenih in negovanih sadik.

V zgoraj navedenih spomenikih so dovoljeni le posegi, ki ne nasprotujejo spomeniškim lastnostim in ki so v skladu z navedenimi varstvenimi režimi.

Dendrološki spomeniki in spomeniki oblikovane narave se urejajo v skladu s programom, ki ga pripravi za to pooblaščena institucija. Območje ali objekt se označi z ustreznimi oznakami.

Pristojni organi Občine Žalec, Upravne enote Žalec, javni zavodi in inšpekcijske službe so v okviru svojih pristojnosti dolžni preprečevati posege, s katerimi bi se utegnile spremeniti ali okrniti s tem odlokom opredeljene lastnosti naravnega spomenika. Vsako nedovoljeno spremembo je potrebno vrniti v prvotno stanje ali sanirati v breme povzročitelja.

Strokovne naloge v zvezi z varstvom spomenika opravlja Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje. Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem varstvenih ukrepov izvaja Inšpekcija RS za okolje in prostor in inšpekcija za kulturno dediščino.

Pravne osebe in občani imajo pravico do nadomestila, če se jim zaradi omejitev in prepovedi bistveno poslabšajo obstoječi pogoji za pridobivanje dohodka oziroma za življenje in delo, in tega ni mogoče nadomestiti z dovoljeno dejavnostjo v okviru varstvenega režima, ki je za naravni spomenik določen, in sicer v skladu z zakonom.

Za kršitev določb tega odloka se uporabljajo kazenske določbe zakona o naravni in kulturni dediščini.

Župan Občine Žalec poda predlog za vpis razglašenega spomenika v zemljiško knjigo in pošlje sprejeti odlok lastnikom oziroma imetnikom pravice uporabe zemljišč, ki se nahajajo v območju spomenika, s katerim jih seznani z režimom varstva, s posameznimi omejitvami in prepovedmi ter razvojnimi usmeritvami spomenika.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.