Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o določitvi minimalne plače in o načinu usklajevanja plač (ZDMPNU), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 26. junija 1997.

S tem zakonom se določajo minimalna plača ter način usklajevanja izhodiščnih plač, minimalne plače in zajamčenega osebnega dohodka, določenega na podlagi zakona o zajamčenih osebnih dohodkih (Uradni list RS, št. 48/90 in 38/94).
Ne glede na določila tega zakona se lahko minimalna plača ter način usklajevanja plač iz prejšnjega odstavka s socialnim sporazumom uredita drugače.
Zavezanci za izplačevanje plač po tem zakonu so domače in tuje pravne in fizične osebe, ki zaposlujejo delavce v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: delodajalci).

Minimalna plača zaposlenega, ki dela polni delovni čas, je za mesec julij 1997 59.150 tolarjev.

Izhodiščne plače, določene v kolektivnih pogodbah, se povečujejo tako, da se usklajujejo z rastjo cen življenjskih potrebščin po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije. Izhodiščne plače se usklajujejo za naprej in sicer na naslednji način:
1. Izhodiščne plače za obdobje april–junij 1997 se uskladijo ob izplačilih plač za mesec januar 1998 za 85% rasti cen življenjskih potrebščin za obdobje april–december 1997.
Če rast cen življenjskih potrebščin v obdobju od 1. 4. 1997 dalje pred potekom leta 1997 preseže 5,5%, se ne glede na določbo prejšnjega odstavka izhodiščne plače za naslednji mesec po ugotovljenem preseganju uskladijo za 85% rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju od 1. 4. 1997 dalje.
V primeru iz prejšnjega odstavka se izhodiščne plače za mesec januar 1998 uskladijo za 85% rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju od zadnje uskladitve do 31. 12. 1997.
Če rast cen življenjskih potrebščin v letu 1997 glede na december 1996 preseže 8,8%, se pri uskladitvi izhodiščnih plač od meseca, v katerem je bilo ugotovljeno preseganje, do konca leta 1997, upošteva 100% rast cen življenjskih potrebščin.
Če izplačane plače na zaposlenega v predelovalnih dejavnostih (področje D – Predelovalne dejavnosti po uredbi o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti, Uradni list RS, št. 34/94, 3/95, 33/95, 15/96 in 20/96) za čas od 1. 6. 1997 dalje v štirih zaporednih mesecih rastejo počasneje od rasti cen življenskih potrebščin, se pri naslednji uskladitvi opravi uskladitev za 90% rasti cen življenjskih potrebščin.
2. Izhodiščne plače se uskladijo ob izplačilih plač za mesec januar 1999 za 85% rasti cen življenjskih potrebščin v letu 1998.
Če rast cen življenjskih potrebščin v obdobju od 1. 1. 1998 dalje pred potekom leta 1998 preseže 6,5%, se ne glede na določbo prejšnjega odstavka izhodiščne plače za naslednji mesec po ugotovljenem preseganju uskladijo za 85% rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju od 1. 1. 1998 dalje.
V primeru iz prejšnjega odstavka se izhodiščne plače za mesec januar 1999 uskladijo za 85% rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju od zadnje uskladitve do 31. 12. 1998.
Če rast cen življenjskih potrebščin v letu 1998 glede na december 1997 preseže 8,8%, se pri uskladitvi izhodiščnih plač od meseca, v katerem je bilo ugotovljeno preseganje, do konca leta 1998, upošteva 100% rast cen življenjskih potrebščin.
Če izplačane plače na zaposlenega v predelovalnih dejavnostih za čas od 1. 1. 1998 dalje v štirih zaporednih mesecih rastejo počasneje od rasti cen življenskih potrebščin, se pri naslednji uskladitvi opravi uskladitev za 90% rasti cen življenjskih potrebščin.

Na način iz prejšnjega člena se usklajujeta tudi minimalna plača in zajamčeni osebni dohodek.
Po objavi podatkov Statističnega urada Republike Slovenije o rasti bruto domačega proizvoda se minimalna plača poveča tudi za ugotovljeno rast bruto domačega proizvoda v preteklem letu.

Delodajalci, ki so organizirani po zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list, RS št. 30/93), razen:
– kapitalskih družb, katerih edini delničar ali družbenik je Republika Slovenija oziroma občine;
– kapitalskih družb, katerih edini delničar ali družbenik je pravna oseba, katere edini delničar, družbenik ali ustanovitelj je Republika Slovenija oziroma občine;
– kapitalskih družb, ki opravljajo gospodarske javne službe, urejene s posebnimi zakoni;
– kapitalskih družb, katerih dejavnost je prirejanje posebnih iger na srečo;
– investicijskih družb, ustanovljenih v skladu z zakonom o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 6/94 in 25/97);
– zavarovalnice, ustanovljene v skladu z zakonom o zavarovalnicah (Uradni list RS, št. 64/94, 35/95) in
– banke in hranilnice, ustanovljene v skladu z zakonom o bankah in hranilnicah (Uradni list RS, št. 1/91-I, 38/92 in 46/93)
lahko v času do uveljavitve predpisa, ki bo uredil finančno udeležbo zaposlenih v rezultatih poslovanja, izplačajo plače tudi na podlagi izkazanih pozitivnih rezultatov poslovanja.
Na podlagi doseženega celotnega letnega dobička, lahko delodajalci izplačajo največ eno povprečno mesečno plačo na zaposlenega pri delodajalcu, vendar ne več kot 25% dobička.
Prvo izplačilo po prejšnjem odstavku se opravi na podlagi ugotovljenih celoletnih rezultatov poslovanja za leto 1997.

Plače zaposlenih, za katere ne veljajo tarifni deli kolektivnih pogodb, se ne smejo povečevati hitreje, kot se povečujejo izhodiščne plače v skladu s tem zakonom.

Ob mesečnem izplačilu plač predložijo delodajalci Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet oziroma Davčni upravi Republike Slovenije:
– podatke o plačah zaposlenih na podlagi kolektivnih pogodb,
– podatke o plačah zaposlenih, za katere ne velja tarifni del kolektivnih pogodb,
– izjavo, da so plače izplačane v skladu s kolektivno pogodbo in tem zakonom,
– podatek o najnižji izplačani plači,
– podatek o doseženem rezultatu ob izplačilih plač v skladu z določbami 5. člena tega zakona.
Ob izplačilu plač v skladu s 5. členom tega zakona predložijo delodajalci organom iz prejšnjega odstavka podatke o doseženih poslovnih razultatih, v mesecu ko izplačajo regres za letni dopust, pa tudi podatke o izplačanem regresu za letni dopust na zaposlenega.
Delodajalci posredujejo podatke iz prejšnjih dveh odstavkov na podlagi navodila, ki ga predpiše minister, pristojen za delo.

Minister, pristojen za delo, ugotovi višino minimalne plače in odstotek povečanja izhodiščnih plač v skladu s 3. členom tega zakona ter ju objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek delodajalec, če predloži neresnično izjavo o skladnosti izplačila plač s kolektivno pogodbo in tem zakonom (tretja alinea 7. člena).
Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pri delodajalcu, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev se kaznuje takoj na kraju prekrška delodajalec, ki zaposlenemu ne izplača minimalne plače v skladu s tem zakonom.

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati 4. in 7. člen zakona o izvajanju socialnega sporazuma za leto 1996 (Uradni list RS, št. 34/96).

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in velja do 30. 6. 1999.