Na podlagi 30. člena zakona o začasnem zatočišču (Uradni list RS, št. 20/97) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93 in 23/96) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba določa, kateri državljani Republike Bosne in Hercegovine, ki so bili zaradi razmer v Republiki Bosni in Hercegovini pred uveljavitvijo zakona o začasnem zatočišču (v nadaljnjem besedilu: zakon) evidentirani pri Rdečem križu Slovenije, lahko pridobijo začasno zatočišče, po kakšnem postopku in za koliko časa.

Začasno zatočišče pridobijo osebe iz 3. člena te uredbe, ki imajo veljaven potni list in v roku iz 6. člena te uredbe zaprosijo za pridobitev začasnega zatočišča.
Za začasno zatočišče lahko zaprosijo tudi osebe iz prejšnjega člena, ki nimajo veljavnega potnega lista. Če v roku šestih mesecev od vložitve vloge ne pridobijo veljavnega potnega lista, se njihova vloga obravnava po določbah zakona o splošnem upravnem postopku. Do izteka navedenega roka so te osebe v pravicah izenačene z osebami, ki imajo začasno zatočišče.

Začasno zatočišče lahko pridobijo bosansko-hercegovski državljani, ki:
– imajo stalno prebivališče na območjih (entitetah), v katerih manjšino prebivalcev predstavlja narod, katerega pripadniki so (Muslimani, Hrvati in pripadniki drugih narodov in narodnosti iz Republike Srbske in Srbi iz Federacije Bosne in Hercegovine) in so evidentirani pri Rdečem križu Slovenije ter imajo karton začasnega begunca veljaven do 31. julija 1997;
– jim je bil na podlagi 2. točke sklepov Vlade Republike Slovenije z dne 20. junija 1996 v zvezi s 5. točko stališč Vlade Republike Slovenije, št. 260-03/94-3/4-8 z dne 25. aprila 1996 (v nadaljnjem besedilu: stališča vlade) karton začasnega begunca podaljšan do 31. decembra 1997;
– imajo stalno prebivališče na območjih (entitetah), v katerih večino prebivalcev predstavlja narod, katerega pripadniki so (Muslimani, Hrvati in pripadniki drugih narodov in narodnosti iz Federacije Bosne in Hercegovine in Srbi iz Republike Srbske) in so evidentirani pri Rdečem križu Slovenije ter imajo karton začasnega begunca veljaven do 31. julija 1997, pri njih pa nastopijo razlogi iz 5. točke stališč vlade.
Osebe iz prejšnjega odstavka, ki so zaradi priprav na trajno vrnitev odpotovale v Bosno in Hercegovino in se v roku, določenem v potovalnem dokumentu, niso vrnile v Republiko Slovenijo, niso upravičene do začasnega zatočišča.
Osebe iz prvega odstavka tega člena, ki so zaradi priprav na trajno vrnitev odpotovale v Bosno in Hercegovino in so se v roku, določenem v potovalnem dokumentu, vrnile v Republiko Slovenijo, hkrati pa so zamudile rok iz 6. člena te uredbe, lahko v roku 14 dni po poteku tega roka zaprosijo za pridobitev začasnega zatočišča.

Začasno zatočišče pridobi tudi novorojeni otrok, katerega eden od staršev ima začasno zatočišče.

Bosansko-hercegovski državljani, ki prihajajo iz območij (entitet), v katerih večino prebivalcev predstavlja narod, katerega pripadniki so (Muslimani, Hrvati in pripadniki drugih narodov oziroma narodnosti iz Federacije Bosne in Hercegovine, Srbi iz Republike Srbske), ki so evidentirani pri Rdečem križu Slovenije in imajo karton začasnega begunca veljaven do 31. julija 1997, ne morejo pridobiti začasnega zatočišča.

Osebe iz 3. člena te uredbe morajo zaprositi za pridobitev začasnega zatočišča pri pristojni notranji organizacijski enoti upravne enote z območja kraja prebivanja (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ) pred pretekom veljavnosti kartona začasnega begunca.
Vlogo za priznanje začasnega zatočišča vloži oseba na obrazcu iz priloge številka 1 te uredbe.

K vlogi za pridobitev začasnega zatočišča mora oseba predložiti veljaven karton začasnega begunca in veljaven potni list Republike Bosne in Hercegovine.
V primerih iz drugega odstavka 2. člena te uredbe mora oseba predložiti veljaven karton začasnega begunca in dokazilo o državljanstvu Republike Bosne in Hercegovine.

Oseba iz tretje alinee 3. člena te uredbe mora k vlogi za pridobitev začasnega zatočišča poleg dokazil iz prejšnjega člena priložiti tudi mnenje Urada za priseljevanje in begunce pri Vladi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: urad) o obstoju razlogov iz 5. točke stališč vlade.

Listine, s katerimi prosilci dokazujejo bosansko-hercegovsko državljanstvo, so veljaven potni list ali veljavna osebna izkaznica ali potrdilo o državljanstvu.
Listine morajo biti izdane po 6. aprilu 1992.

Osebe iz 4. člena te uredbe pridobijo začasno zatočišče na podlagi predložitve rojstnega lista in dokazila o obstoju začasnega zatočišča enega od staršev.

Pristojni organ pridobitev začasnega zatočišča označi tako, da v veljavni potni list odtisne štampiljko iz priloge številka 2 te uredbe.
Oseba, ki ji je začasno zatočišče označeno v potni list, mora pristojnemu organu oddati karton začasnega begunca.
Osebi, ki zaprosi za pridobitev začasnega zatočišča po drugem odstavku 2. člena te uredbe, pristojni organ vpiše v karton začasnega begunca pod rubriko “Opombe” zaznamek “Veljavnost podaljšana” z navedbo datuma izdaje, datuma do katerega je veljavnost kartona podaljšana, pečatom upravnega organa ter podpisom uradne osebe. Pristojni organ veljavnost kartona lahko podaljša največ dvakrat, vsakič za tri mesece.
Osebam iz prejšnjega odstavka, pri katerih so podani razlogi iz druge ali tretje alinee 3. člena te uredbe, se dodatno vpišeta besedi “POSEBNI RAZLOGI”.

Če oseba ne predloži zahtevane dokumentacije ali če izgubi, poškoduje ali se ji odtuji karton začasnega begunca, se prošnja odstopi uradu, ki v zadevi izda mnenje.
Pristojni organ pri svoji odločitvi upošteva mnenje iz prejšnjega odstavka.

Oseba iz prve alinee 3. člena te uredbe, ki je pridobila začasno zatočišče, oziroma je glede pravic izenačena z osebami, ki imajo začasno zatočišče, v času njegovega trajanja pa so pri njej nastopili razlogi iz 5. točke stališč vlade, predloži pristojnemu organu mnenje urada o obstoju teh razlogov.
Pristojni organ obstoj teh razlogov označi v potnem listu oziroma kartonu začasnega begunca tako, da pod označbo “OPOMBE” vpiše besedi “POSEBNI RAZLOGI” z navedbo datuma, odtisom štampiljke ter podpisom uradne osebe in jim označi podaljšanje začasnega zatočišča do 30. junija 1998.

Za postopke po tej uredbi se ne plačujejo upravne takse in stroški za tiskovine.

Obrazca iz 6. in 11. člena te uredbe sta objavljena skupaj s to uredbo in sta njen sestavni del.

Osebam iz prve alinee 3. člena te uredbe začasno zatočišče preneha s 30. aprilom 1998.
Osebam iz druge in tretje alinee 3. člena te uredbe začasno zatočišče preneha s 30. junijem 1998.
Začasno zatočišče preneha osebi, ki zapusti Republiko Slovenijo in se vanjo ne vrne v roku, določenem v potovalnem dokumentu.

Osebam, ki pred iztekom roka veljavnosti začasnega zatočišča, na podlagi delovnega dovoljenja za sklenitev delovnega razmerja oziroma dokumenta, ki se po zakonu o zaposlovanju tujcev šteje za osebno delovno dovoljenje ter dovoljenja za začasno prebivanje, pridobijo status tujca v Republiki Sloveniji, pravica do začasnega zatočišča, določena na podlagi te uredbe, predčasno ugasne z dnem sklenitve delovnega razmerja.

Pristojni organ vodi evidenco iz 17. člena zakona in jo posreduje ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve.
Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, v skladu z 18. členom zakona mesečno posreduje uradu ažurirano bazo podatkov o osebah z začasnim zatočiščem.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.