Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Roberta Prelca in drugih iz Jagodja na seji dne 3. julija 1997

1. Pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o zazidalnem načrtu za bencinski servis Jagodje–sever v Izoli (Uradne objave Občine Izola, št. 8/97) se sprejme.
2. Izvrševanje odloka o zazidalnem načrtu za bencinski servis Jagodje–sever v Izoli se do končne odločitve ustavnega sodišča zadrži.
3. Pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa št. 234 Občinskega sveta Občine Izola z dne 26. 3. 1997 se zavrže.

1. Pobudniki trdijo, da je bil izpodbijani odlok sprejet kljub nasprotovanju skupine prizadetih krajanov. Krajani se ne strinjajo z lokacijo predvidenega bencinskega servisa, saj je ta v neposredni bližini naselja in je od najbližjih hiš oddaljen le 70 metrov. Poleg tega naj bi bila predvidena lokacija 30 metrov nad naseljem, tako da naj bi se negativni vplivi stekali v naselje. Na javni obravnavi osnutka izpodbijanega odloka dne 27. 6. 1996 naj bi krajani Jagodja sprejeli sklep o nesprejemljivosti zazidalnega načrta in predlagali, da se za servis poišče primernejša lokacija. Kljub temu stališču naj bi bila občinska uprava predložila občinskemu svetu v sprejem le popravljen zazidalni načrt. Izpodbijani odlok naj bi bil zato v nasprotju z 72. členom ustave (zdravo življenjsko okolje).
2. Ker naj bi predlogi pobudnikov in drugih krajanov iz javne obravnave osnutka ne bili sprejeti, so krajani pred sprejetjem izpodbijanega odloka začeli zbirati podpise za referendumsko pobudo za razpis referenduma za zavrnitev zazidalnega načrta za bencinski servis (in še dva druga referenduma). Referendumsko pobudo naj bi bili vložili dne 18. 12. 1996. Do konca aprila 1997 od občinskega sveta še niso prejeli nobenega odgovora, prek političnih strank pa so izvedeli, da je občinski svet dne 26. 3. 1997 sprejel izpodbijani sklep št. 234. Z njim naj bi se odložilo sklepanje občinskega sveta o pobudah za izvedbo referendumov do uskladitve statuta občine in poslovnika občinskega sveta z veljavnimi zakoni. Po mnenju pobudnikov naj bi bilo v trenutni politični situaciji skoraj nemogoče doseči dvetretjinsko večino za spremembo statuta, zato naj bi bila z izpodbijanim sklepom referendumska pobuda praktično onemogočena. S tem pa naj bi bile pobudnikom kršene pravice iz 5. in 45. člena ustave. Pobudniki tudi predlagajo, naj ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvrševanje izpodbijanega odloka o zazidalnem načrtu, saj naj bi investitor že pričel z izdelavo lokacijske dokumentacije, vsak dejanski poseg v okolje pa bi bil nepopravljiv.
3. Pobudniki svoj pravni interes utemeljujejo s tem, da živijo v neposredni bližini predvidene bencinske črpalke in da se bo zato s tem posegom v prostor zaradi z gorivom nasičenih plinov, ozona itn. močno poslabšalo njihovo življenjsko okolje.

4. Ustavno sodišče je pobudo glede izpodbijanega odloka sprejelo. Predvsem bo moralo oceniti, ali je bil pravilno izpeljan postopek sprejemanja odloka in ali so bile na zakonsko pravilen način obravnavane pripombe in predlogi, zbrani v času javne razgrnitve in javne obravnave. Ustavno sodišče je sprejelo tudi predlog pobudnikov za začasno zadržanje in do končne odločitve zadržalo izvrševanje izpodbijanega odloka. Njegovo izvajanje bi namreč lahko privedlo do škodljivih posledic, ki bi jih bilo pozneje težko odpraviti.
5. Ustavno sodišče pa ni sprejelo pobude za oceno navedenega sklepa občinskega sveta z dne 26. 3. 1997. Ustavno sodišče namreč v postopku ocene ustavnosti in zakonitosti predpisov odloča le o ustavnosti in zakonitosti predpisov, torej splošnih pravnih aktov (prva do peta alinea prvega odstavka 21. člena zakona o ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94, v nadaljevanju: ZUstS). Navedeni sklep občinskega sveta ni splošen, pač pa posamičen akt. Ustavno sodišče odloča o ustavnosti posamičnih aktih organov lokalne skupnosti v postopku ustavne pritožbe (gl. 50. člen ZUstS), vendar pa se ustavna pritožba lahko vloži šele po izčrpanju vseh pravnih sredstev. V obravnavanem primeru pobudniki niso izčrpali vseh pravnih sredstev. O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov namreč odloča redno sodišče v upravnem sporu (157. člen ustave). Šele po izčrpanju tega pravnega sredstva lahko pobudniki vlože ustavno pritožbo. Ustavno sodišče je zato pobudo v tem delu zavrglo.

6. Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi 25. člena, tretjega odstavka 26. ter 39. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm in sodniki dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo soglasno.