Na podlagi drugega odstavka 60. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81 in 29/86), 19. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 26/90 ter Uradni list RS, št. 19/93 in 47/93), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št 25/83, 42/85, 47/87, 50/90 in Uradni list RS, 10/91) in 21. člena statuta Občine Logatec (Logaške novice, št. 4/95), je Občinski svet občine Logatec na 28. redni seji dne 15. 7. 1997 sprejel

Odlok določa varstvena območja in ukrepe za zavarovanje vodnega vira “Kaptažna vrtina Pikelce”.

Varstvena območja vira pitne vode iz 1. člena obsegajo:
– širše varstveno območje (3. cona) s sanitarnim režimom varovanja,
– ožje varstveno območje (2. cona) s strogim režimom varovanja,
– najožje varstveno območje (cona 1.a – območje zajetja) z najstrožjim režimom varovanja.

Širše varstveno območje (3. cona), s sanitarnim režimom varovanja, obsega območje, kjer je površinsko ali podzemno odtekanje vode proti zajetju.

Ožje varstveno območje (2. cona), s strogim režimom varovanja, obsega območje, s katerega je možno direktno in hitro onesnaženje vodnega vira (velika ogroženost), kar pomeni, da po pojavu onesnaženja praktično ni časa za preprečitev vstopa nevarne snovi v vodonosnik, imamo pa določen čas za preprečitev vstopa nevarne snovi v vodovodni sistem.

Najožje varstveno območje (cona 1.a – območje vodovodnega zajetja) obsega neposredno okolico objekta za oskrbo s pitno vodo, kjer je možna neposredna, naključna ali namerna poškodba vodovodnega objekta ali okužba pitne vode. Po pojavu onesnaženja praktično ni časa za preprečitev vstopa nevarnih snovi v vodovodni sistem.

Meje varstvenih območij, ki so določene na podlagi strokovnih podlag hidrogeoloških raziskav in so vrisane v prostorskih katastrskih načrtih v merilu l : 5000, so na vpogled pri pristojnih občinskih službah in na javnem podjetju Komunala Idrija.
Obseg varstvenih območij je razviden iz grafičnih prilog strokovnih podlag za opredelitev varstvenih pasov za vodni vir in same dokumentacije, ki jo je izdelala Geologija d.o.o. Idrija po projektu št. 202-30/97.
Grafična priloga v merilu 1:5000 je sestavni del tega odloka.

V širšem varstvenem območju (3. cona) s sanitarnim režimom varovanja je:
Prepovedano:
– odlagati nevarne, industrijske in komunalne odpadke,
– graditi nove industrijske, energetske, obrtne in servisne obrate, ki predstavljajo nevarnost za podzemne in pitne vode,
– graditi nove komunalne čistilne naprave,
– graditi odlagališča in pretovorne postaje komunalnih in posebnih odpadkov in začasna skladišča posebnih odpadkov,
– ponikanje okolju škodljivih snovi,
– graditi skladišča, pretakališča ali cevovode lahkotekočih naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki so večja kot 5 m3,
– obstoječa skladišča nafte in naftnih derivatov morajo ustrezati veljavnim pravilnikom o spravljanju in hrambi kurilnega olja, o gradnji naprav za vnetljive tekočine ter o uskladiščenju in pretakanju vnetljivih tekočin,
– izvajati tranzitni promet nevarnih snovi brez varstva,
– izkop v peskokopih in gramoznicah,
– izvajati zemeljska gradbena dela brez predhodno podanega hidrogeološkega mnenja s pogoji za izvedbo del,
– graditi odprta gnojišča in ponikovalnice za odpadne vode,
– graditi nova pokopališča,
– izdelava novih kaptažnih vrtin za zajem podzemne vode, razen za potrebe vodooskrbe Občine Logatec oziroma drugih občin, če imajo predhodno soglasje Občine Logatec.
Obvezno:
– opremljati nove stanovanjske in druge objekte, z urejenimi sanitarijami in neprepustno kanalizacijo (greznica na praznjenje ali izpust kanalizacije zunaj vodovarstvenega območja),
– hlevska gnojišča morajo biti urejena tako, da ni nevarnosti pronicanja v podtalnico,
– za vsak poseg v varstveno območje pridobiti vodnogospodarsko soglasje.

Glede na sedanjo izrabo površja oziroma dejavnosti, ki se v bodočnosti lahko razvijejo, veljajo v drugem varstvenem območju poleg režima, ki je predpisan za 3. varstveno območje, še naslednji varstveni ukrepi:
Prepovedane dejavnosti:
– v tem pasu velja splošna prepoved gradnje (stanovanjske, industrijske; novogradnje, hlevi), razen objektov, ki so namenjeni vodovodu,
– za gnojenje kmetijskih zemljišč uporabljati gnojevko,
– gnojiti kmetijska zemljišča tako, da niso presežene mejne vrednosti letnega vnosa dušika, skladno s 5. in 9. členom uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96)
– skladiščenje naftnih derivatov in nevarnih tekočin, razen za potrebe ogrevanja obstoječih objektov,
– večji zemeljski izkopi,
– sprememba namembnosti in dejavnosti obstoječih objektov, če se s tem povečuje nevarnost za vodni vir.
Obvezno je:
– za vse gradbene posege v teren, posebno širitev kolovozov in gradnjo dovoznih cest pridobiti hidrogeološko mnenje,
– na obstoječih objektih urediti prečiščevanje odpadnih voda ali urediti vodotesno kanalizacijo z izpustom zunaj vodovarstvenega območja,
– obstoječe ceste urediti tako, da v primeru nesreče morebitne razlite tekočine ne morejo ponikniti v teren in ogroziti vodnega vira.
Dovoljene dejavnosti:
– dovoljena je košnja obstoječih travnikov,
– dovoljena je gradnja nadomestnih stanovanjskih in gospodarskih objektov iz tega varstvenega območja,
– dovoljena je adaptacija obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektov na način, ki izboljšuje obstoječe higienske razmere in ne vpliva kvarno na podzemno vodo, dovoljeno je ponikanje vode s streh in zelenih površin,
– izvajanje proizvodne, kmetijske in obrtne dejavnosti v obstoječih objektih in na površinah, za katere pooblaščena delovna organizacija ugotovi, da ne predstavljajo nevarnosti za kvaliteto in količino pitne vode.

V tem območju so prepovedani vsi posegi v prostor in vse dejavnosti razen tistih, ki so potrebne za vzdrževanje vodovodnega objekta. Območje mora biti ograjeno in označeno. Vstop je dovoljen samo upravljalcu vodovoda. Upravljalec vodovoda mora biti lastnik oziroma imetnik pravice uporabe tega zemljišča.

Za vsak poseg v varstveno območje vodnega vira morajo investitorji pridobiti vodnogospodarsko soglasje.

Za vse posege v varstvena območja, ki jih omogoča in dovoljuje ta odlok, razen za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, mora investitor pridobiti oceno vpliva predvidenega posega na vodni vir, ki jo izdela ustrezno usposobljena organizacija.

Na prometnicah, ki prečkajo varstveno območje, je potrebno postaviti ustrezne prometne znake za obvestilo o pričetku in prenehanju posebnih režimov prehoda preko vodovarstvenega območja. Opozorila postavi upravljalec vodnega vira in vodovodnih objektov, ki jih je tudi dolžan vzdrževati in odstraniti, če za to nastanejo razlogi.

Vsi stroški, ki nastanejo zaradi motene oskrbe s pitno vodo, kot posledica dejavnosti v vodovarstvenem območju, bremenijo neposredno njihove povzročitelje.

Z denarno kaznijo od 30.000 SIT do 150.000 SIT se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki ravna v nasprotju z določili 7., 8., 9., 10., 11. in 12. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo do 50.000 SIT se kaznuje posameznik ali odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

Če bo z ukrepi iz 7., 8. in 9. člena tega odloka povzročena škoda oziroma omejitev izkoriščanja kmetijskega zemljišča, ima prizadeti lastnik ali posestnik zemljišča pravico do odškodnine po splošno priznanih predpisih o odškodnini.
Odškodnino je dolžan poravnati upravljalec objektov za oskrbo s pitno vodo, ki so s tem odlokom zaščiteni, po predhodni cenitvi pristojnega sodnega cenilca.

O režimu upravljana z zemljišči v posameznih varstvenih območjih obvesti njihove lastnike upravljalec, v roku 15 dni po sprejemu tega odloka.

Sanacijska dela v posameznih varstvenih območjih morajo biti obdelana v sanacijskem programu, ki ga izdela upravljalec vodovoda, na stroške upravljalca in uporabnikov tega vodovoda. Sanacijski program mora biti izdelan v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka. Posamezne ukrepe mora ta program tudi terminsko opredeliti.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.