Na podlagi 39. in 43. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 29/90, 18/93, 47/93 in 71/93), 22. in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94, – odločba US RS 45/94 – odločba US RS in Uradni list RS, št. 57/94 in 14/95) ter 23. člena statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 28/95, 21/96 in 8/97) je Mestni svet mestne občine Murska Sobota na 30. seji dne 11. julija 1997 sprejel
O D L O K
o zazidalnem načrtu za podaljšek Kajuhove ulice v Murski Soboti
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
V skladu z dolgoročnim planom Občine Murska Sobota za obdobje 1986–2000, družbenim planom Občine Murska Sobota za obdobje 1986–1990 in prostorskimi ureditvenimi pogoji za mesto Murska Sobota z okolico, se sprejme zazidalni načrt, ki obsega območje v podaljšku Kajuhove ulice (jugovzhodno od Kroške ulice) v Murski Soboti.
Zazidalni načrt je izdelal Atelje RPS Murska Sobota d.o.o., pod številko projekta ZN-08/94 v novembru 1996.
2. člen
Zazidalni načrt iz prejšnjega člena vsebuje naslednje sestavine:
A – SPLOŠNI DEL
B – TEKSTUALNI DEL
C – SOGLASJA, MNENJA, SMERNICE
D – GRAFIČNI DEL
II. OBMOČJE OBDELAVE
3. člen
Meja območja zazidalnega načrta je razvidna iz grafičnih prilog zazidalnega načrta.
III. FUNKCIJA OBMOČJA
4. člen
Območje zazidalnega načrta je namenjeno za individualno stanovanjsko gradnjo.
5. člen
Znotraj območij zazidalnega načrta je dovoljena gradnja objektov, ki so v osnovni funkciji stanovanjske dejavnosti.
Dovoljena je sprememba namembnosti delov objektov pod pogojem, da se s spremembo ne povečajo škodljivi vplivi na okolje oziroma ne presegajo predpisane mejne vrednosti prvotno predvidene funkcije.
Sprememba namembnosti se nanaša le na opravljanje svetovalne dejavnosti. Znotraj obravnavanega območja niso dovoljene dejavnosti, ki pomenijo kakršnokoli povečanje vplivov na okolje (infrastruktura, hrup, zrak).
Povsem so izključene naslednje dejavnosti:
– proizvodnja;
– trgovina;
– gostinstvo.
V tem primeru spremembe namembnosti je potrebno izdelati predhodno analizo – strokovno podlago, v postopku njene izdelave pa morajo dati soglasja k predvideni spremembi kompetentni organi in organizacije, ki so podali soglasja k zazidalnemu načrtu.
6. člen
Potrebna soglasja določi upravni organ v lokacijskem postopku. Pridobitev soglasij se opravi na podlagi posebno izdelanih strokovnih podlag.
IV. URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČJA
7. člen
Pri gradnji objektov in drugih ureditvah se morajo upoštevati gradbene linije določene z zazidalnim načrtom. Vse značilnosti urbanističnega oblikovanja posameznih con so podane v grafičnih prilogah zazidalnega načrta.
Načela urbanističnega oblikovanja veljajo enako za predvidene objekte kot za prometne in manipulativne površine.
V. ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV
8. člen
Tlorisna oblika objektov mora upoštevati maksimalne horizontalne gabarite, in sicer:
– osnovni gabarit 10 x 12 m;
– možnost odstopanja ±2 m (v notranjost parcele);
– možnost odstopanja ±1 m (v širino objekta).
Vertikalni gabarit objekt je določen z gabaritom K + P +1 oziroma maksimalno višino do kapne lege objekta, in sicer: – 4.80 m.
10. člen
Odmiki med objekti ne smejo biti manjši od višine najvišjega sosednjega objekta oziroma ne manjši od 6 m.
11. člen
Strehe objektov morajo biti dvokapnice z naklonom minimalno 40.
12. člen
Gradbene linije objektov morajo biti v skladu z grafičnimi prilogami zazidalnega načrta.
VI. UREJANJE PROMETNEGA, ENERGETSKEGA, VODOVODNEGA IN KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA TER SISTEMA ZVEZ
13. člen
Vsi predvideni objekti morajo biti priključeni na vodovodno, električno in kanalizacijsko omrežje.
14. člen
Širine predvidenih komunikacij za javni in mirujoči promet so podane v grafičnih prilogah zazidalnega načrta in so obvezne.
15. člen
Ogrevanje objektov se rešuje individualno (centralna kurjava na lahko kurilno olje). Alternativno je možno uporabljati električno energijo ali plin.
16. člen
Trase, zmogljivosti, mesta priključkov, hidrantna mreža ter vsi ostali podatki v zvezi z rešitvami energetskega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter sistema zvez, so podane v grafičnih prilogah zazidalnega načrta in so usklajene s soglasji pristojnih služb.
17. člen
Ob parcelni meji je dovoljena postavitev ograje do višine 1,20 m. Ograja je obvezno živa meja ali kombinirani avtohtoni materiali.
Ograja ne sme zmanjšati prometne preglednosti.
VII. UKREPI ZA PREPREČITEV NEGATIVNIH VPLIVOV
18. člen
Komunalne odpadke, ki nastanejo na območju kompleksa, je potrebno zbirati v primerne posode in odvažati na odlagališče komunalnih odpadkov. Zbiranje odpadkov je obvezno ločeno (selektivno zbiranje odpadkov).
19. člen
Fekalna in meteorna kanalizacija se odvaja v obstoječe kanalizacijsko omrežje ob Kroški in Kajuhovi ulici.
20. člen
Vsi ukrepi zaščite proti hrupu morajo zagotoviti, da se ne presegajo mejne vrednosti določene s III. stopnjo zahtevnosti. Če se ugotovi preseganje maksimalno dovoljenih vrednosti, je investitor dolžan urediti protihrupno zaščito proti stanovanjski coni.
21. člen
Pri izdelavi projektno tehnične dokumentacije (PGD, PZI) je potrebno upoštevati vse pogoje in soglasja, ki so sestavni del zazidalnega načrta.
VIII. FAZNOST IZVAJANJA
22. člen
Pred začetkom gradnje vseh predvidenih objektov v območju, ki se ureja z zazidalnim načrtom, je obvezno zagotoviti minimalno infrastrukturno omrežje, ki obsega prometno, kanalizacijsko, vodovodno in elektro omrežje, sicer pa je možno vse predvidene gradnje izvajati sočasno.
IX. ZAČASNA NAMEMBNOST OBMOČJA
23. člen
Do realizacije zazidalnega načrta ostanejo vsa zemljišča v sedanji rabi. Posegi, ki bi bili v nasprotju z odlokom o sprejetju zazidalnega načrta niso dovoljeni.
X. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
24. člen
Investitorji posameznih gradenj v območju zazidalnega načrta si opremo stavbnega zemljišča (vodovod, elektrika, odvajanje odplak) zagotavljajo sami, kompleksno pa se izvaja v skladu s programom urejanja stavbnih zemljišč.
XI. TOLERANCE
25. člen
Tolerance pri horizontalnih gabaritih objektov na območju zazidalnega načrta so možne v skladu z grafičnimi prilogami zazidalnega načrta v okviru maksimalnih horizontalnih gabaritov, ki se ne smejo spreminjati, oziroma se lahko spreminjajo le v primeru, da to kvarno ne vpliva na sosednje objekte, naprave in površine, kar se mora nedvomno ugotoviti v postopku izdelave posebnih strokovnih podlag.
K tako izdelanim strokovnim podlagam se morajo pridobiti soglasja pristojnih organov in organizacij.
XII. KONČNE DOLOČBE
26. člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, organizacijam in skupnostim pri upravnem organu Občine Murska Sobota.
27. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
28. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 028-8/97
Murska Sobota, dne 11. julija 1997.
Predsednik
Mestnega sveta
mestne občine Murska Sobota
Rudolf Horvat, dipl. jur. l. r.
