Na podlagi 3., 25. in 241. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93 in 66/93), 17. člena zakona o ravnanju z odpadki (Uradni list SRS, št. 8/87 in 29/86), 19. in 20. člena zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/79 in 29/86), uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95), ter 10. člena statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 34/95), je Občinski svet občine Slovenska Bistrica na 21. redni seji dne 10. julija 1997 sprejel

S tem odlokom so predpisani ukrepi za vzdrževanje javnega reda in miru, občanov in premoženja, zdravja in čistoče, zunanjega videza naselij in zelenih površin, ravnanju z opuščenimi vozili, čas trajanja javnih prireditev, varovanja pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju v Občini Slovenska Bistrica.

Določbe odloka veljajo za vse fizične in pravne osebe v Občini Slovenska Bistrica.
Vse fizične in pravne osebe so dolžne urediti svoje življenje in delo tako, da ne vznemirjajo, ovirajo ali motijo drugih pri delu, razvedrilu ali počitku, da ne ogrožajo njihovega zdravja ali premoženja, skrbijo za privlačen videz svojega kraja in da ne opuščajo ali opravljajo dejanj, ki so po tem odloku obvezna ali prepovedana.

Za prekrške, storjene po tem odloku, so neposredno odgovorne osebe, ki jih same storijo.
Za prekrške, ki jih storijo mladoletne osebe, pa so odgovorni starši, skrbniki ali rejniki, če so prekrški posledica njihove pomanjkljive skrbi za mladoletnike.

Javni shodi in javne prireditve potekajo na podlagi zakona o javnih shodih in javnih prireditvah (Uradni list SRS, št. 20/73, 42/86 in Uradni list RS, št. 8/90).
Za vzdrževanje javnega reda in miru na javnem shodu in javni prireditvi je odgovoren vodja shoda oziroma prireditve, ki ga določi organizator, v gostinskem lokalu pa poslovodja ali druga odgovorna oseba oziroma zasebni gostinec.
Oseba, ki je odgovorna za vzdrževanje javnega reda in miru je dolžna:
1. poskrbeti za red in disciplino ter za varnost na prireditvenem prostoru oziroma v javnem lokalu;
2. poskrbeti, da se odstranijo osebe, ki ogrožajo javni red in mir, motijo, nadlegujejo ali žalijo občane;
3. zaključiti prireditev ob uri, ki je navedena v posebni odločbi ali potrdilu o priglasitvi prireditve oziroma zapreti in izprazniti javni lokal po izteku obratovalnega časa;
4. poskrbeti, da se mladina do 15. leta starosti po 22. uri brez spremstva staršev ne zadržuje na prireditvenem prostoru in v javnem lokalu;
5. poskrbeti, da lahko obiskovalci javnih shodov in javnih prireditev parkirajo svoja vozila tako, da s tem ne ovirajo ali ogrožajo drugih udeležencev v cestnem prometu.
6. po končani prireditvi prostor očistiti in vzpostaviti prvotno stanje;
7. zagotoviti izvršitev drugih ukrepov in nalog iz odločbe o dovolitvi prireditve ali potrdila o priglasitvi javnega shoda oziroma javne prireditve.

Za zagotovitev javnega reda in miru je prepovedano:
1. točiti ali prodajati alkoholne pijače pred 7. uro ter točiti v javnih lokalih alkoholne pijače osebam, pri katerih zunanji znaki kažejo, da so pod vplivom alkohola;
2. popivati v prodajalnah ali drugih javnih krajih, ki niso določena za točenje alkoholnih pijač;
3. točiti alkoholne pijače mladoletnikom;
4. kaditi v javnih prostorih in lokalih, kjer je kajenje prepovedano;
5. prenočevati po tujih senikih, kozolcih, parkih, avtobusnih postajah, v zapuščenih vozilih in v drugih za to neprimernih prostorih;
6. zalivati vrtove, umivati avtomobile ali na drug podoben način trošiti vodo iz vodovodnih omrežij v času, ko je trošenje za ta namen omejeno;
7. puščati motorna vozila z delujočim motorjem v strnjenih naseljih več kot tri minute;
8. v strnjenem naselju opravljati dela in dejavnosti, ki povzročajo hrup v času od 22. do 6. ure, ob nedeljah in praznikih pa ves dan, razen za sezonska kmetijska opravila.
9. parkirati ali postavljati motorna ali druga vozila, prikolice ali druge delovne stroje na hišnih dohodih, garažnih dovozih, na zelenicah in drugih površinah, ki niso namenjene za parkiranje, ali na prehodih, ki povezujejo ulice, javne prostore in prometne površine, kjer bi to lahko oviralo dostop intervencijskim vozilom;
10. ovirati promet na javnem prostoru z odlaganjem kuriva ali drugega materiala več kot 12 ur, kolikor pa tako odlaganje povzroča nevarnost, je začasno deponirani material potrebno odstraniti takoj;
11. odlagati les ali drug material na javno površino, na kanalizacijsko ali vodovodno omrežje ali drug objekt za splošno rabo;
12. parkirati prevozna sredstva, puščati kontejnerje in posode za smeti na površinah, kjer bi ovirale promet ali pešce;
13. parkirati tovornim vozilom na posebej urejenih in ostalih parkirnih površinah, namenjenih osebnim vozilom;
14. vstopati brez dovoljenja v prostore, kamor je vstop prepovedan, če je prepoved vidno označena ali če je kraj kako drugače zavarovala uradna oseba;
15. motiti ali ovirati oziroma ogrožati organizirane sprevode, javne shode, zborovanja, sestanke ali druge javne prireditve;
16. po stanovanjih in na javnih krajih vznemirjati, motiti ali nadlegovati občane z zbiranjem podatkov zoper njihovo voljo;
17. kolesariti ali voziti drugo vozilo po poti zelenice, parka, igrišča ali drugega javnega prostora, kjer je prepovedana vožnja s kolesom ali drugim vozilom, ter na kakršenkoli način ovirati pešce na pločnikih in drugih površinah, ki so jim namenjene;
18. prestaviti, odstraniti, uničiti, poškodovati, popisati ali kako drugače onesnažiti napisne table, žive meje, javna opozorilna znamenja in obvestila, spomenike, prometne znake, naprave za javno razsvetljavo, poštne nabiralnike, klopi, ograje, posode za odpadke, stojala za kolesa in druge naprave ali predmete za splošno rabo;
19. imeti živali, ki s hrupom, smradom ali kako drugače motijo okolico ali z iztrebki onesnažujejo pašnike, travnike in površine, kjer se igrajo otroci, parke in druge podobne javne površine, ter rediti v bivalnih naseljih domače živali zunaj prostorov, ki so namenjeni za rejo;
20. voziti prevozna sredstva brez glušnikov ali z neprimernimi glušniki in vozila, ki povzročajo čezmeren hrup;
21. metati petarde in druga pirotehnična in eksplozivna sredstva na mestih, kjer to ogroža varnost občanov;
22. zadrževati se na prireditvenem prostoru po končani prireditvi ali v gostinskem lokalu po končanem obratovalnem času;
23. nositi v gostinske lokale nevarne predmete;
24. s kakršnimkoli ravnanjem motiti TV in radijske programe;
25. kositi zelenice z motornimi kosilnicami v naselju ob času, ki je neprimeren, in s tem motiti in vznemirjati prebivalce in okolico. Kositi je prepovedano ob nedeljah in praznikih;
26. povzročati hrup z delovnimi in drugimi sredstvi v istem času, kot je omejeno za košenje zelenic;
27. na javnih mestih reklamirati in prodajati pornografski tisk na vsiljiv način;
28. izzivati pretepe, nerede in prepire;
29. namerno puščanje oziroma odlaganje poškodovanih ali pokvarjenih (nevoznih), neregistriranih vozil na javnem prostoru ali zelenici.

Kartanje ali druge igre v javnem lokalu ali drugem javnem mestu lahko prepove pristojni organ, če ugotovi, da je taka prepoved potrebna za izboljšanje razmer na področju javnega reda in miru.

Zaradi varstva ljudi in premoženja je prepovedano:
1. namerno brez ustreznih dovoljenj odstraniti ali poškodovati stvari, objekte in površine, ki so javnega pomena;
2. nepooblaščenim osebam nositi na javnih shodih, prireditvah in v javnih lokalih orožje ali predmete, s katerimi se lahko prizadene telesna poškodba;
3. sežigati travo, listje in druge odpadke na krajih, kjer je možnost, da se zaneti požar ter kuriti ogenj na prostem v vetrovnem vremenu in kadar pooblaščeni organi javno objavijo povečano ali veliko nevarnost požarov ter sežigati gume, odpadno olje, tekstilne odpadke iz umetnih mas ter umetne snovi v naravnem okolju, zaprtih kuriščih ter mestnem okolju, v mestnem okolju sežigati sicer naravne snovi (travo, plevel ipd.) vendar nesuhe, ki zadimijo okolico;
4. imeti nepokrit oziroma nezavarovan vodnjak, jamo, jašek ali drugo odprtino, kjer obstaja nevarnost padca;
5. sankati, smučati, drsati, kotalkati ali rolkati ter žogati se na javnih prometnih površinah;
6. opremljati ograje ob javnih cestah in poteh z bodečo žico ali drugimi nevarnimi predmeti;
7. zasaditi živo mejo in drugo grmičevje ob bližini prometnic v nasprotju z določili odloka o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za centralna naselja v Občini Slovenska Bistrica in mesto, ter PUP (prostorske ureditvene pogoje) za celotno območje Občine Slovenska Bistrica;
8. organizirati tekmovanja ali treniranje v streljanju z orožjem izven za to določenih streliščih brez dovoljenja pristojnega organa oziroma streljati ali loviti s strelnim orožjem v naselju oziroma na krajih, kjer je lahko ogrožena varnost ljudi in premoženja, ter metati kamenje ali druge predmete ali streljati s strelnim orožjem, zračno puško, s fračo, lokom ali podobnimi napravami na kraju, kjer je lahko ogrožena varnost ljudi, živali in premoženja;
9. odmetavati cigarete in druge ogorke ter odlagati pepel na krajih, kjer je možnost, da se zaneti požar;
10. puščati predšolske otroke brez nadzora na ulicah, cestah ali drugih javnih mestih;
11. puščati pse brez nadzora in voditi popadljivega psa brez nagobčnika oziroma imeti psa, ki s svojim lajanjem pretirano moti in vznemirja okolico, ter opuščati opozorila “HUD PES”, če je pri hiši tak pes;
12. namerno dražiti, plašiti in ščuvati živali;
13. brez dovoljenja lastnika oziroma upravljalca ali uporabnika uničevati, trgati ali pobirati sadje, poljske in vrtne pridelke, kopati zemljo, pesek ali kamenje, sekati ali pobirati les in ga odvažati ter odvajati vodo iz naravnih vodotokov;
14. z brezobzirno vožnjo ali kako drugače poškropiti ali umazati ljudi in pročelja stavb ter prislanjati predmete ali stvari na stene hiš, izložbena okna ali kamorkoli, kjer to lahko povzroči škodo, ovira promet ali kvari videz;
15. imeti ob javnih cestah nasip, ograjo, živo mejo ali druge rastline in predmete v stanju, ki ovira ali ogroža prometno varnost občanov in varno hojo pešcev, posega v cestno telo ali kvari zunanji videz kraja, ter spodkopavati javne poti ali jih kakorkoli poškodovati oziroma z zemeljskimi deli povzročati nevarnost zemeljskih plazov;
16. puščati živali na javnih prostorih ali prometnih površinah brez nadzorstva ali puščati domače živali brez hrane, vode in zaščite pred slabim vremenom;
17. v naselju dostavljati in razkladati hlodovino daljšo od enega metra. Hlodovino je treba razrezati pred vstopom v naselje.
18. rediti in imeti divjad v ograjenem prostoru brez soglasja sosedov – mejašev in pristojne lovske družine.

Zaradi varstva ljudi in premoženja mora lastnik ali upravljalec:
1. odstraniti objekte, ki ne služijo več svojemu namenu in kvarijo videz kraja;
2. obnoviti ali odstraniti objekte, ki kvarijo videz ali ogrožajo varnost ljudi ali premoženja in so še vedno v uporabi;
3. odstraniti ali znižati predmete in rastje ob cestah, ki zmanjšujejo preglednost;
4. odstraniti drevesa oziroma suhe veje dreves, pri katerih obstaja nevarnost, da padejo in s tem ogrožajo varnost mimoidočih ali njihovo premožanje.

Zaradi varstva zdravja in čistoče je prepovedano:
1. metati, spuščati ali odlagati predmete, snovi in odpadke v naravno okolje, to je v potoke, na travnike, ulice, pločnike, ceste, dvorišča, gozdove ali na druge prostore, ki niso za to določeni. Za to je odgovoren tudi lastnik zemljišča, če ne ukrepa skladno z zgoraj navedenim;
2. onesnažiti vodo, namenjeno ljudem in živalim, to je spuščati odpadke, fekalije ali gnojnico v potoke, v opuščene vodnjake, na javne poti in v odkrite cestne jarke in tudi na območje objektov za preskrbo s pitno vodo;
3. polivati makadamsko cestišče z odpadnim oljem ali drugimi okolju in zdravlju škodljivimi snovmi, izlivati v kanalizacijo odpadna olja, kisline in druge za okolje škodljive snovi;
4. na športnih igriščih, avtobusnih postajah in drugih javnih prostorih zanemarjati red in čistočo;
5. pustiti greznice in odtočne kanale odprte ali slabo zaprte in spuščati odplake iz greznice po površini in opustiti pravočasno praznjenje;
6. prevažati mrhovino, kosti, kože, fekalije in ostale odpadke v vozilih, ki niso zaprta ali drugače ustrezno zaščitena in na kakršenkoli način onesnažujejo okolje;
7. umivati motorna vozila, delovne stroje s priključki in druge predmete na bregovih in strugah vodotokov in na zbirnih in zaščitenih območjih vodnih virov;
8. voditi živali, razen službenih psov in psov vodičev slepih, v trgovske, gostinske in druge javne lokale, otroška igrišča, na zelenice ter na pokopališča;
9. metati v kanalizacijske naprave predmete, ki lahko povzročijo zamašitev le-teh;
10. puščati iztrebke domačih živali na javnih površinah;
11. poškodovati, prevračati ali odstraniti na javnih mestih nameščene smetnjake ali klopi ter puščati odprte pokrove kontejnerjev in posod za smeti;
12. škropiti sadno drevje in trto v strnjenem naselju tako, da je ogroženo zdravje ljudi;
13. v sušnem obdobju gnojiti z gnojnico, razen če gre za takojšen prodor, ter v mestnem območju gnojiti vrtove, sadovnjake ali travnike z gnojnico ali drugimi smrdljivimi snovmi.

Zaradi varstva zunanjega videza naselij in zelenih površin je prepovedano:
1. postavljati šotore, bivalne avtobuse ali avtomobilske prikolice za bivanje ali kako drugače taboriti na zemljiščih, ki niso za to določena oziroma brez dovoljenja pristojnega organa in brez predhodnega soglasja lastnika ali upravljalca zemljišča in pristojne inšpekcijske službe;
2. pisati, risati ali na kakršenkoli drug način zamazati zidove hiš in drugih stavb, ograje in podobno;
3. hoditi ali voziti v naseljenih krajih izven poti, lomiti drevje, grmičevje in trgati cvetje.

Lastniki in uporabniki stanovanjskih in drugih zgradb, lastniki ter najemniki stanovanj so dolžni pred svojim objektom in na pripadajočih funkcionalnih zemljiščih:
1. skrbeti, da so na objektih nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih voda, snegobrani in podobne naprave;
2. odstraniti s pločnikov, z dohodov k hišam, iz kanalizacijskih jaškov ali hidrantov sneg, ki je ponoči zapadel ali padel s strehe, najkasneje do 8. ure zjutraj, podnevi pa so ga dolžni odstranjevati sproti tako, da je mogoč dostop;
3. dnevno odstranjevati s streh oziroma žlebov ledene sveče;
4. ob poledici posipati pločnike ob hišah oziroma drugih zgradbah s soljo, peskom ali žaganjem;
5. posekati drevje, veje grmovje in živo mejo, ki ovira promet vozil ter pešce na pločnikih in javnih krajih.

Lastniki oziroma uporabniki tovornih in drugih vozil, kmetijskih strojev in druge mehanizacije morajo takoj očistiti javno cesto, ki so jo onesnažili z vožnjo ali obračanjem teh vozil in strojev na koncu njiv in drugih kmetijskih in gozdnih površin, oziroma cesto, ki so jo onesnažili s hlevskim gnojem, prstjo in blatom. Obračanje na njivah in drugih površinah mora biti urejena tako, da s tem ni ovirana javna površina.
Vzdrževalci oziroma upravljalci cest so dolžni zaradi varnosti prometa in čistoče pravočasno odstraniti z asfaltnih ulic, trgov in pločnikov pesek, ki so ga posipali zaradi poledice. Enako velja tudi za druge snovi, ki bi lahko vplivale na varnost prometa in čistočo površin.

Izložbena okna morajo biti čista in estetsko urejena, reklamni in javni napisi morajo biti estetsko oblikovani in vzdrževani ter ne smejo ovirati dostopa.
Vsak stanovanjski in poslovni objekt mora biti opremljen s hišno številko na vidnem mestu.

Občinski svet občine Slovenska Bistrica določi, ob katerih priložnostih in katere zastave se izobešajo na javnih mestih v Občini Slovenska Bistrica.

Opuščeno vozilo je vozilo, s katerega so odstranjene registrske tablice ali je brez veljavne registracije, ali je huje poškodovano in nihče ne skrbi zanj in je na parkirnem prostoru, pločniku, zeleni površini, kmetijski površini, gozdni površini ali na drugi površini, ketere lastnik je pravna ali fizična oseba oziroma na cesti in javni prometni površini, ki je vknjižena kot javno dobro.

Odstranitev zapuščenega vozila z odločbo odredi občinski organ. Odločbo o odstranitvi se vroči lastniku vozila ali izvajalcu, kadar lastnik ni znan.

Pristojni občinski organ v postopku odstranjevanja opuščenega vozila najprej opozori lastnika opuščenega vozila z nalepko na vozilu. Ta nalepka na opuščenem vozilu pomeni, da je lastnik opuščenega vozila dolžan v roku 24 ur odstraniti vozilo z javne prometne površine.
Če v določenem roku lastnik ne odstrani opuščenega vozila, izda pristojni občinski organ odločbo o odstranitvi in odložitvi opuščenega vozila za 14 dni na določen varovan prostor in o tem obvesti upravo za notranje zadeve.
V tem času pozove lastnika opuščenega vozila, če je ta znan, da odpelje vozilo proti plačilu vseh stroškov.
Upravljalec skladišča opuščenih vozil izda vozilo lastniku na podlagi listine, ki dokazuje lastništvo.
Po poteku 14-dnevnega roka, ko je vozilo varovano na točno določenem mestu, se smatra, da je lastnik vozilo zapustil. V tem trenutku pridobi lastninsko pravico na opuščenem vozilu Občina Slovenska Bistrica.
Če ni možno ugotoviti, kdo je lastnik opuščenega vozila, odredi pristojni občinski organ odstranitev vozila na stroške proračuna Občine Slovenska Bistrica, vozilo pa postane last Občine Slovenska Bistrica.

Pristojni občinski organ v zvezi z odstranitvijo opuščenega vozila izdela zapisnik o stanju vozila in fotografijo vozila.
Zapisnik mora vsebovati naslednje podatke: datum opozorila lastniku vozila z nalepko datum odstranitve, tip vozila, stanje vozila, podatke o lastniku vozila, če je ta znan, lokacijo opuščenega vozila.
Pokvarjeno, poškodovano ali zapuščeno vozilo, ki ga odstrani pooblaščena organizacija v skladu s 16. členom tega odloka, se mora odpeljati na prostor, kjer je zagotovljena varnost in varovanje vozil.

Javne prireditve z uporabo zvočnih naprav v Občini Slovenska Bistrica, lahko trajajo:
I. na prostem in pod šotori
a) ob delavnikih od ponedeljka do četrtka najdlje do 22. ure,
b) ob petkih, sobotah in pred dela prostimi dnevi,
– v stanovanjskih in poslovno-trgovsko-stanovanjskih območjih najdlje do 24. ure,
– v območjih, kjer v bližnji okolici (500 m) ni objektov za stalno prebivanje najdlje do 1. ure,
II. v zaprtih prostorih se omeji
a) ob delavnikih od ponedeljka do četrtka najdlje do 23. ure,
b) ob petkih in sobotah in dan pred dela prostimi dnevi,
– v stanovanjskih in poslovno-trgovsko-stanovanjskih območjih najdlje do 1. ure naslednjega dne,
– v območjih, kjer v bližnji okolici (500m) ni objektov za stalno prebivanje najdlje do 2. ure naslednjega dne.
Ne glede na omejitve I. in II. točke tega člena, lahko pristojni organ izda dovoljenje za uporabo zvočnih naprav v podaljšanem času po poprejšnjem soglasju pristojnega občinskega organa, vendar se v tem podaljšanem času hrupnost – glasnost glasbe v odprtih prostorih ustrezno zmanjša.

Zaradi varstva pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju je prepovedano:
1. na javnih prireditvah in drugih javnih mestih, ter tudi v zasebnih prostorih povzročati prekomeren hrup z uporabo zvočnikov, radijskih in televizijskih sprejemnikov ter drugih naprav za povzročanje zvokov med 22. in 6. uro.
2. z vpitjem, petjem, poki, uporabo zvočnih naprav in glasbil, hrupom motornih vozil, koles z motorjem, uporabo petard in drugih pirotehničnih sredstev ali na kak drug način motiti okolico, zlasti nočni mir in počitek občanov med 22. in 6. uro, preko vsega dne pa povzročati hrup ali ropot v bližini šol, zdravstvenega doma, vrtca, doma upokojencev, v gosteje naseljenem stanovanjskem naselju, v bližini cerkva in pokopališč.

Za mejne vrednosti ravni hrupa, ukrepanje za preprečevanje in zmanjšanje hrupa, nadzor, kazni, splošne, prehodne in končne določbe se uporabljajo določbe uredbe o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa (Uradni list RS, št. 45/95).

Z denarno kaznijo od 5.000 SIT do 50.000 SIT se kaznuje posameznik, ki krši naslednje določbe tega odloka:
4. in 5. člen – varstvo javnega reda in miru,
7. člen – varstvo ljudi in premoženja,
9. člen – varstvo zdravja in čistoče,
10., 11., 12. in 13. člen – varstvo zunanjega videza naselij in zelenih površin,
15. in 16. člen – ravnanje z opuščenimi vozili,
18. člen – čas trajanja javnih prireditev,
19. in 20. člen – varstvo pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju.
Z denarno kaznijo od 5.000 SIT do 50.000 SIT se kaznuje posameznik, ki krši omenjene člene tega odloka v zvezi z drugim odstavkom 3. člena odloka.

Z denarno kaznijo od 30.000 SIT do 200.000 SIT se kaznuje pravna oseba, ki v zvezi z samostojnim opravljanjem dejavnosti krši določbe omenjenih členov, ki so navedeni v prvem odstavku 22. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo od 5.000 SIT do 50.000 SIT se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe.

Z denarno kaznijo do 5.000 SIT se na kraju samem kaznuje posameznik, ki krši omenjene člene, ki so navedeni v prvem odstavku 22. člena tega odloka.
Za takšne vrste prekrškov lahko izterja kazen na kraju samem policist ali pristojen inšpektor, ki izda potrdilo o plačilu.

Zoper kršitelje po 3. členu tega odloka se uvede postopek o prekršku.

Uvedbo postopka o prekršku po tem odloku predlagajo pristojni upravni organi, pristojni inšpektorji, policijska postaja, okrožni državni tožilec, komunalni nadzornik ter drugi organi in organizacije, ki izvajajo javna pooblastila ter občani in oškodovanci.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o javnem redu in miru (Uradni list SRS, št. 6/84).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.