Na podlagi prvega in tretjega odstavka 11. člena ter šestega odstavka 76. člena zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 24/97) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93 in 23/96) izdaja Vlada Republike Slovenije

S to uredbo se določa:
– kdo se šteje za domačega ponudnika,
– katero blago, gradbeno delo ali storitev šteje, da je domačega porekla,
– odstotek zaščite ponudb domačega blaga, gradbenih del ali storitev v okviru zakonsko določene višine.

Domači ponudniki so:
– pravne osebe, registrirarne v Republiki Sloveniji,
– samostojni podjetniki – posamezniki, registrirani v Republiki Sloveniji oziroma vpisani v vpisnik samostojnih podjetnikov posameznikov pri Republiški upravi za javne prihodke,
– fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije ali imajo stalno bivališče v Republiki Sloveniji.
Domači ponudniki dokazujejo status iz prejšnjega odstavka tega člena s predložitvijo dokazila o registraciji oziroma vpisu v vpisnik.

1. Blago je domačega porekla, če so izpolnjeni kriteriji iz 12., 13. in 14. člena carinskega zakona (Uradni list RS, št. 1/95 in 28/95).
2. ”Gradbena dela” na podlagi enotnih cen “so domačega porekla, če imajo kumulativno iz vseh postavk več kot 50% domačih komponent (materialov in dela)”.
3. ”Gradbena dela” na ključ “so domačega porekla, če je priložena izjava domačega ponudnika, da je struktura postavk (material in delo) takšna, da domači del kumulativno presega 50%.”
4. Storitev je domačega porekla, če vrednost storitve kumulativno vsebuje več kot 50% dela domačih ponudnikov.

Domači ponudniki lahko uveljavljajo zaščito po tej uredbi, če ponujajo blago, gradbena dela in storitve domačega porekla.
Ponudniki iz prejšnjega odstavka dokazujejo poreklo blaga in storitev na način:
1. za blago veljajo določbe uredbe o kriterijih za ugotavljanje in načinu dokazovanja porekla blaga (Uradni list RS, št. 56/95 in 33/96);
2. za gradbena dela “na podlagi enotnih cen” se domača ponudba ugotavlja tako, da ponudnik v svoji ponudbi navede, katere pozicije ali sklopi pozicij iz popisa del so domačega izvora in katere so uvožene, pri čemer lahko posamezne pozicije tudi razdeli na domač in uvoženi del ter potem prikaže celotno strukturo vrednosti razpisanih del na domači in tuji del, ter uveljavlja zaščito domače ponudbe, kolikor domači del presega 50%;
3. za gradbena dela “na ključ” domači ponudnik v svoji ponudbi navede predvideno strukturo del na domači in uvoženi del z izjavo odgovorne osebe, da bodo dela potekala po predvideni strukturi;
4. za storitve domači ponudnik v svoji ponudbi navede delež vrednosti izvajanja storitve z domačimi oziroma tujimi izvajalci.

Višja cena, ki jo lahko domači ponudniki dosežejo ob enakem izpolnjevanju drugih pogojev je enotna za vse blago, gradbena dela in storitve, in sicer v višini do 15% v letu 1997 in v višini do 10% v letih od 1. 1. 1998 do 31. 12. 2001.

1. Naročnik javnega naročila mora v skladu s četrtim odstavkom 11. člena zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 24/97) v razpisni dokumentaciji navesti, da bo pri ocenjevanju ponudb upošteval zaščito domačih ponudnikov.
2. Kolikor naročnik ugotovi pri izvajanju gradbenih del ali storitev, da je struktura glede domačega in tujega deleža drugačna kot je bila ponujena in da tuji del preseže 50% celotne vrednosti je dolžan o tem obvestiti domačega ponudnika in glede na ugotovitve sorazmerno znižati zaščitno stopnjo domače ponudbe.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.