Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991 (ZPPZV91), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 25. julija 1997.

Ta zakon določa posebne pravice, ki jih zagotavlja Republika Slovenija osebam, ki so v vojni za Slovenijo 1991 kot pripadniki Teritorialne obrambe Republike Slovenije ali organov za notranje zadeve postali invalidi ter jim je na tej podlagi priznan status vojaškega vojnega invalida (v nadaljnjem besedilu: vojaški vojni invalidi) in njihovim družinskim članom.
Za posebne pravice iz prejšnjega odstavka se štejejo:
– doživljenjska mesečna renta (v nadaljnjem besedilu: renta),
– odškodnina po posebnem zakonu, ki ureja poplačilo vojne odškodnine (v nadaljnjem besedilu: odškodnina),
– štipendija in druge pravice iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona, ki pripadajo otrokom oseb padlih v vojni za Slovenijo 1991 ali umrlih za posledicami poškodb, dobljenih v tej vojni (v nadaljnjem besedilu: otroci padlih).

Upravičenci do rente so vojaški vojni invalidi, ki so utrpeli poškodbe v vojni za Slovenijo 1991 in jim je odstotek invalidnosti ugotovljen trajno.
Upravičenci do odškodnine so zakonski in zunajzakonski partnerji padlih, ki niso sklenili nove zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti ter starši padlih. Vsaj tri leta trajajoča življenjska skupnost, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih izenačena z zakonsko zvezo, ima po tem zakonu enake pravne posledice kot zakonska zveza.
Upravičenci do štipendije in prednosti pri sprejemu v dijaški oziroma študentski dom ter pravice do kritja stroškov šolske malice so otroci padlih, ki se redno šolajo oziroma imajo status študenta, vendar najdalj do 27. leta starosti.

Osnova za odmero rente je enaka trikratnemu najvišjemu znesku doživljenjske mesečne rente za obdobje trajanja nasilnega dejanja od 6. aprila 1941 do 15. maja 1945 po zakonu o žrtvah vojnega nasilja (Uradni list RS, št. 63/95, 8/96 in 44/96).
Renta se vojaškemu vojnemu invalidu odmeri v odstotku od osnove, ki je enak odstotku priznane invalidnosti.

Osebe iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona imajo pravico do štipendije v višini razlike med osnovo, ki znaša 100% najvišje možne kadrovske štipendije po predpisih Vlade Republike Slovenije o štipendiranju (v nadaljnjem besedilu: osnova) za otroke padlih, ki se šolajo v osnovni šoli, 110% za dijake srednjih šol in 120% za študente in kadrovsko štipendijo, ki se otrokom padlih zagotavlja po drugih predpisih.
Štipendija, določena na način iz prejšnjega odstavka se poveča za 40%, če prejemnik štipendije med šolanjem prebiva izven kraja stalnega bivališča.
Osebe iz prvega odstavka tega člena imajo prednost pri sprejemu v dijaški oziroma študentski dom in pravico do kritja stroškov šolske malice oziroma ob nakupu bonov za študentsko prehrano po posebnem podzakonskem aktu.

Denarna sredstva za izplačilo rent, štipendij in drugih pravic otrok padlih se zagotavljajo v državnem proračunu.

Osnova za odmero rente in renta po tem zakonu se usklajujeta enako kot pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

O pravici do rente po tem zakonu odloči v postopku po predpisih o vojnih invalidih upravna enota, pristojna za vojne invalide, na prvi stopnji oziroma ministrstvo, pristojno za vojne invalide, v pritožbenem postopku.

Štipendija po tem zakonu otroku padlega se ne upošteva pri ugotavljanju pravice in višine družinskega dodatka po zakonu o vojnih invalidih (Uradni list RS, št. 63/95 in 19/97).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.