Na podlagi 25. in 75. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93) in 408. člena zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94 in 82/94) izdaja Vlada Republike Slovenije

Javno podjetje Termoelektrarna Toplarna Ljubljana, p.o., Ljubljana se preoblikuje v javno podjetje Termoelektrarna Toplarna Ljubljana, družbo z omejeno odgovornostjo (v nadaljevanju: javno podjetje).
Javno podjetje je pravni naslednik podjetja Termoelektrarna Toplarna Ljubljana, p.o., Ljubljana., vpisanega v sodni register pri Temeljnem sodišču v Ljubljani pod št. reg. vložka 344/00.
Do podpisa pogodbe, ki ureja premoženjskopravna razmerja v javnem podjetju Termoelektrarna Toplarna Ljubljana, p.o., med Republiko Slovenijo in Mestno občino Ljubljana, izvaja vse ustanoviteljske pristojnosti v javnem podjetju Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: ustanovitelj).

Firma javnega podjetja se glasi:
Termoelektrarna Toplarna Ljubljana, d.o.o.
Skrajšana firma je: TE-TOL, d.o.o., Ljubljana
Sedež javnega podjetja je: Ljubljana, Toplarniška 19.

Dejavnosti javnega podjetja so:
– E/40.102 Proizvodnja elektrike v TE in JE,
– E/40.301 Proizvodnja pare in tople vode,
– G/51/57 Trgovina na debelo z ostanki in odpadki,
– J/65.23 Drugo finančno posredništvo,
– K/74.204 Drugo projektiranje in tehnično svetovanje,
– K/74.30 Tehnično preizkušanje in analiziranje.
Dejavnost iz prve alinee prejšnjega odstavka javno podjetje izvaja kot gospodarsko javno službo.
Javno podjetje lahko brez vpisa v register opravlja druge dejavnosti, ki so namenjene za izvajanje dejavnosti, vpisane v sodni register, za katere je običajno, da se opravljajo skupaj s to dejavnostjo v manjšem obsegu ali občasno, ali ki prispevajo k popolnejšemu izkoriščanju zmogljivosti, ki se uporablja za opravljanje opisane dejavnosti.

O spremembi dejavnosti javnega podjetja odloča nadzorni svet.

Osnovni kapital javnega podjetja znaša po bilanci stanja z dne 30. 6. 1996 11.668,649.000 SIT (z besedo: enajstmilijardšeststooseminšestdesetmilijonovšeststodevetinštiridesettisoč tolarjev 00/100).
Republika Slovenija ima 62,81 (z besedo: dvainšestdesetcelihenainosemdeset)%, kar pomeni 7.329,078.436,90 SIT (z besedo: sedemmilijardtristodevetindvajsetmilijonovoseminsedemdesettisočštiristošestintrideset tolarjev 90/100).
Mestna občina Ljubljana ima 37,19 (sedemintridesetcelihdevetnajst)%, kar pomeni 4.339,570.563,10 SIT (z besedo: štirimilijardetristodevetintridesetmilijonovpetstosedemdeset tisiočpetstotriinšestdeset tolarjev 10/100) osnovnega kapitala podjetja.
Osnovna vložka, ki jih ustanovitelja vlagata v javno podjetje, sestavljajo premične in nepremične stvari in poslovna sredstva.
Do podpisa pogodbe, ki ureja premoženjskopravna razmerja med Republiko Slovenijo in Mestno občino Ljubljana, opravlja skrbništvo nad 37,19% deležem Mestne občine Ljubljana Republika Slovenija.
Mestna občina Ljubljana ne more prosto razpolagati z delom premoženja javnega podjetja, ki je v skrbništvu Republike Slovenije, do podpisa pogodbe iz prejšnjega odstavka.
Ob podpisu pogodbe, ki ureja premoženjskopravna razmerja v javnem podjetju Termoelektrarna Toplarna Ljubljana, p.o. med Republiko Slovenijo in Mestno občino Ljubljana, bo Republika Slovenija, po bilanci celotnega kapitala javnega podjetja na dan 30. 6. 1996, prenesla vse pravice in obveznosti, ki ustrezajo delu poslovnega deleža oziroma osnovnega kapitala na Mestno občino Ljubljana.

Če se kapital poveča zaradi zagotovitve dodatnih sredstev za potrebe financiranja razvoja, ekologije in v drugih primerih, ki jih določa zakon, sta dodatna sredstva dolžna zagotoviti Republika Slovenija in Mestna občina Ljubljana, vsaka v skladu s svojim deležem, določenim v 5. členu te pogodbe. V tem razmerju imata Republika Slovenija in Mestna občina Ljubljana pravice, obveznosti in odgovornosti.
Plačila, ki jih je izvedla na ta račun Republika Slovenija in ki odpadejo na del premoženja, ki je pod skrbništvom Republike Slovenije, se šteje kot obveznost Mestne občine Ljubljana do Vlade Republike Slovenije.
Če je Republika Slovenija izvršila vplačila tudi za tisti del, ki bi ga bila dolžna prispevati Mestna občina Ljubljana, se bo to vplačilo upoštevalo v skladu z določilom drugega odstavka 6. člena te uredbe.
Sprememba kapitalskih deležev se vpiše v sodni register.

Javno podjetje odgovarja za svoje obveznosti s svojim premoženjem, razen s premoženjem, ki predstavlja infrastrukturne objekte, naprave oziroma omrežje in je namenjeno opravljanju dejavnosti, ki se izvaja kot gospodarska javna služba.
Infrastrukturne objekte, naprave oziroma omrežje, ki so potrebna za izvajanje gospodarske javne službe, ni dovoljeno prodati, zastaviti, oddati v dolgoročni najem ali kako drugače odtujiti, prav tako niso predmet stečajne niti likvidacijske mase.

Javno podjetje zastopa, vodi njene posle, zanjo podpisuje in predstavlja direktor.

Direktor odloča o vseh vprašanjih organizacije in vodenja javnega podjetja.
Direktor je odgovoren za organizacijo in poslovanje javnega podjetja; poleg tega je odgovoren za spoštovanje zakonov, predpisov in za izvrševanje sklepov ustanovitelja, nadzornega sveta, ustanovnega akta javnega podjetja in določil statuta javnega podjetja.

Za sklepanje poslov v vrednosti nad 80.000.000 SIT, o prometu z nepremičninami in najemanju dolgoročnih kreditov je potrebno soglasje nadzornega sveta.

Javno podjetje izkazuje poslovne rezultate skladno s predpisanimi računovodskimi standardi.
Letno poročilo pripravi direktor in ga predloži nadzornemu svetu v sprejem ter v soglasje ustanovitelju.
Letne računovodske izkaze predloži direktor v pregled samostojnemu revizorju. Letno poročilo z revizijskim poročilom sprejme nadzorni svet v skladu z zakonom in ga predloži v soglasje ustanovitelju.

Ob sprejemu letne bilance stanja in izkaza uspeha, ustanovitelj skladno z ustanovnim aktom, zakonom in to uredbo, s sklepom odloči o razdelitvi čistega dobička.
Poslovno poročilo in zaključni račun sprejme ustanovitelj.

Viri za financiranje gospodarskih javnih služb so:
– sredstva, ki jih za uporabo javnih dobrin in storitev plačujejo uporabniki,
– sredstva, ki se zagotavljajo v okviru sistema financiranja javne porabe,
– drugi viri določeni z zakonom ali predpisom mestne občine.
Druge dejavnosti se financirajo po tržnih načelih.
O delitvi dobička odloča skupščina javnega podjetja.
Ustanovitelja pokrivata izgubo javnega podjetja, ki je posledica izvajanja gospodarske javne službe v sorazmernem deležu z njunima osnovnima vložkoma oziroma v enakem razmerju, kot si delita dobiček javnega podjetja.
Za pokrivanje izgube Vlada Republike Slovenije kot skrbnik premoženja izda račun, ki ga je dolžna poravnati Mestna občina Ljubljana. Če Mestna občina Ljubljana svojega dela izgube ne pokrije v 30 dneh od nastanka obveznosti, se to upošteva pri določitvi deležev.

O upravljanju javnega podjetja odločajo:
– ustanovitelj(skupščina)
– nadzorni svet
– direktor.

Skupščino sestavlja pet članov, od katerih imenuje Vlada Republike Slovenije tri člane in Mestna občina Ljubljana dva člana.

Ustanovitelja odločata na skupščini o naslednjih zadevah:
– sprejemata statut javnega podjetja,
– sprejemata letne računovodske izkaze poslovanja,
– o temeljih poslovne politike, letnem načrtu poslovanja in prioritetnih dejavnostih javnega podjetja,
– o povečanju in zmanjšanju osnovnega kapitala,
– o prenehanju javnega podjetja in statusnih spremembah,
– o imenovanju in odpoklicu članov nadzornega sveta,
– o imenovanju direktorja,
– obravnava poročila nadzornega sveta, o drugih pomembnih zadevah, ki jih ne prepusti v pristojno odločanje direktorja ali nadzornega sveta in o zadevah, za katere tako odloča zakon, drug predpis, ta uredba in statut.

Nadzorni svet nadzoruje vodenje poslov javnega podjetja in šteje 7 članov, ki jih imenuje skupščina za dobo štirih let in so lahko ponovno imenovani. Vsak član nadzornega sveta ima svojega namestnika.
Tri člane predlaga Vlada Republike Slovenije, dva člana Mesta občina Ljubljana, dva pa delavci v skladu z zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Uradni list RS, št. 42/93) in statutom javnega podjetja.
Predsednika nadzornega sveta izmed članov nadzornega sveta imenuje skupščina.
Sestava nadzornega sveta se spremeni, če se spremeni kapitalski delež za petnajst odstotnih točk. V tem primeru ima Vlada Republike Slovenije ali Mestna občina Ljubljana pravico do imenovanja enega člana več na račun druge strani. Določba tega odstavka se ne uporabi, kolikor se v enem letu od spremembe, razmerje v kapitalskih deležih vzpostavi v prvotno stanje.

Nadzorni svet ima naslednje pristojnosti:
– nadzoruje vodenje poslov družbe,
– predlaga akte, katerih sprejem je v pristojnosti skupščine,
– odloča o nagradi za delo direktorja družbe, predsednik nadzornega sveta pa sklepa z njimi individualno pogodbo,
– daje soglasje k pogodbam iz 10. člena te uredbe
– sprejme poslovnik nadzornega sveta,
– obravnava predlog letnega poročila in ga skupaj s svojim mnenjem predloži skupščini,
– lahko kadarkoli zahteva od direktorja poročilo o kateremkoli vprašanju, povezanem s poslovanjem javnega podjetja,
– skliče redno in izredno skupščino
– za vsako točko dnevnega reda skupščine pripravi predlog sklepov,
– predlaga skupščini odpoklic člana nadzornega sveta,
– odobrava pogodbe med članom nadzornega sveta in javnim podjetjem,
– usklajuje besedilo statuta z veljavnimi sklepi skupščine,
– imenuje komisije in druge organe družbe,
– imenuje disciplinsko komisijo za odločanje o disciplinski odgovornosti na prvi stopnji,
– obravnava in odloča o vseh drugih zadevah, za katere je pristojen po zakonu, drugih predpisih, po pooblastilu skupščine in to uredbo.

Sklic organov javnega podjetja in način odločanja se podrobneje uredi s statutom in drugimi splošnimi akti javnega podjetja.

Poslovanje in delo javnega podjetja vodi direktor, ki ga imenuje Vlada Republike Slovenije za dobo štirih let.

Skupščina javnega podjetja sprejme statut, v katerem se podrobneje uredijo zlasti organizacija in delovanje javnega podjetja, delovanje in odločanje organov upravljanja, pogoji in postopek za imenovanje in druga vprašanja.
Skupščina, nadzorni svet in direktor lahko v okviru svojih pristojnosti sprejmejo tudi druge splošne akte.

Vlada Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana bosta s pogodbo uredila naslednja področja upravljanja javnega podjetja:
– delitev stroškov med proizvodnjo električne energije in proizvodnjo toplotne energije,
– obračunavanje amortizacije,
– medsebojne obveznosti do investiranja in obnove,
– uporabi energentov.

Člani skupščina, člani nadzornega sveta in delavci javnega podjetja so dolžni varovati kot poslovno skrivnost vse zaupne podatke o javnem podjetju in njegovem poslovanju.
Kot poslovna skrivnost se štejejo vse listine in podatki, katerih posredovanje nepooblaščeni osebi bi bilo v nasprotju z interesi javnega podjetja.
Za poslovno skrivnost se štejejo vse listine in podatki, določeni v pravilniku o varovanju poslovne skrivnosti in o varovanju osebnih podatkov ter listine in podatki, za katere to določi direktor s pisnim sklepom. Kot poslovna skrivnost se štejejo tudi podatki, ki jih kot take označi ustanovitelj ali nadzorni svet.
Kršitev varovanja poslovne skrivnosti pomeni hujšo kršitev delovne obveznosti ter ima lahko za posledico disciplinsko, odškodninsko in kazensko odgovornost.

S pravilnikom iz prejšnjega člena se določi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost.

Ta uredba velja do sprejema in uveljavitve pogodbe o premoženjskopravnih razmerjih v Termoelektrarni Toplarni Ljubljana, d.o.o., ki bo podlaga za dokončno ureditev premoženjskopravnih razmerij.

Upravni odbor javnega podjetja se z dnem uveljavitve te uredbe preimenuje v nadzorni svet javnega podjetja in nadaljuje z delom do poteka mandata njegovih članov.
Sedanji direktor nadaljuje z delom do poteka mandata.

Skupščina pooblasti nadzorni svet za sprejem statuta in drugih splošnih aktov najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi te uredbe. Do sprejetja statuta in novih splošnih aktov se uporabljajo ta uredba in doslej veljavni splošni akti, kolikor niso v nasprotju s to uredbo.
Po poteku tega roka preneha veljavnost sedanjega statuta in drugih aktov, ki niso usklajeni s to uredbo.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.