Na podlagi 17. člena zakona o telekomunikacijah (Uradni list RS, št. 35/97) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93 in 23/96) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o podelitvi koncesije za uporabo radiofrekvenčnega spektra za storitve mobilne telefonije GSM
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet in obseg koncesije)
Ta uredba določa pogoje in postopek za podelitev koncesije za uporabo radiofrekvenčnega spektra za storitve mobilne telefonije GSM na območju Republike Slovenije z uporabo radiofrekvenčnega pasu na 900 MHz (v nadaljevanju: storitve mobilne telefonije GSM).
Storitve mobilne telefonije GSM so po tej uredbi zvrst telekomunikacijskih storitev kot so opredeljene v standardih Evropskega inštituta za telekomunikacijske standarde (v nadaljevanju: standardi ETS).
Koncesija zajema vse standardizirane GSM storitve.
2. člen
(dodelitev frekvenc)
Koncesionarju bo za opravljanje dejavnosti dodeljeno ustrezno število dupleksnih radijskih kanalov v za to namenjenih frekvenčnih pasovih 890–915 in 935–960 MHz, predvidoma do 1/2 vseh kanalov tega frekvenčnega pasu. Koncesionarju bo dodeljeno, v skladu z možnostmi, ustrezno število drugih frekvenc za vzpostavitev zvez za medsebojno povezavo baznih postaj in za povezavo na omrežje izvajalca obvezne gospodarske javne službe govorne telefonije.
3. člen
(dejavnost koncesionarja)
Koncesionar na podlagi koncesije pridobi pravico uporabljati frekvence iz prejšnjega člena za opravljanje storitev mobilne telefonije GSM in izgradnjo pripadajoče infrastrukture v skladu s to uredbo in koncesijsko pogodbo.
4. člen
(območje na katero se nanaša koncesija)
Koncesionar bo storitve mobilne telefonije GSM lahko izvajal na celotnem območju Republike Slovenije, če bo izpolnil obveze po pokrivanju kot je to opredeljeno v 11. členu in natančneje opisano v razpisni dokumentaciji in koncesijski pogodbi.
II. POGOJI IN POSTOPEK ZA PRIDOBITEV KONCESIJE
5. člen
(pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar)
Koncesionar mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– da je gospodarska družba, registrirana v Republiki Sloveniji,
– da ima v sodni register vpisano ustrezno dejavnost in izpolnjuje pogoje za opravljanje te dejavnosti v Republiki Sloveniji,
– da imajo domače fizične ali pravne osebe večinski lastninski oziroma upravljalski delež v koncesionarju,
– da razpolaga z ustreznim znanjem, tehnologijo in kapitalom za opravljanje dejavnosti, ki je predmet te koncesije,
– da večinski lastnik koncesionarja nima v drugem GSM koncesionarju več kot 20% kapitala ali upravljalskih pravic.
6. člen
(javni razpis)
Koncesijo se podeli ponudnikom na podlagi javnega razpisa, ki ga izvede v imenu Vlade Republike Slovenije Ministrstvo za promet in zveze (v nadaljevanju: koncedent).
Podlaga za vsebino javnega razpisa je ta uredba. Javni razpis vsebuje zlasti:
– opredelitev predmeta koncesije,
– navedbo o začetku in času trajanja koncesije,
– opis pogojev iz te uredbe, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,
– opis obveznosti koncesionarja v skladu s to uredbo,
– obvezne sestavine prijave,
– navedbo o roku za oddajo prijav,
– navedbo o roku za izdajo odločbe o izbiri koncesionarja,
– merila za izbiro koncesionarja in
– način obveščanja kandidatov o poteku postopka.
Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, lahko tudi v drugih sredstvih javnega obveščanja. Razpisno dokumentacijo se dostavi ali izroči interesentom na podlagi pisne zahteve.
7. člen
(trajanje razpisa)
Javni razpis traja 90 dni od dneva objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Prijava je neveljavna, če ne vsebujejo vseh, v razpisu obveznih sestavin.
Če javni razpis ni uspel, se ponovi na osnovi te uredbe.
8. člen
(izbira koncesionarja)
Izbiro koncesionarja opravi vlada, na osnovi predloga posebne komisije, ki jo sama imenuje.
Pri izbiri koncesionarja bodo upoštevani predvsem naslednji kriteriji:
– hitrost in obseg pokrivanja,
– višina cen za storitve, ki jih ponudi kandidat,
– višina enkratnega plačila za koncesijo,
– tehnološka in kadrovska opremljenost kandidata,
– višina domačega kapitala oziroma upravljalskih pravic,
– kakovost in obseg storitev ter zadovoljevanja uporabnikov,
– vključevanje domačih kadrovskih in drugih resursov.
9. člen
(koncesijska pogodba)
Koncedent in koncesionar skleneta koncesijsko pogodbo, v kateri podrobneje uredita medsebojna razmerja, zlasti glede nadzora nad izvajanjem koncesije in načina plačevanja pristojbine.
S sklenitvijo koncesijske pogodbe se koncesionar zaveže, da bo spoštoval obveznosti iz te uredbe.
Z odvzemom koncesije koncesijska pogodba preneha veljati, razen določb, ki se nanašajo na infrastrukturne objekte in naprave, potrebne za izvajanje storitev mobilne telefonije.
Koncesijska pogodba z novim koncesionarjem mora biti sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, v veljavo pa stopi najprej ob izteku tega roka.
III. OBVEZNOSTI KONCESIONARJA
10. člen
(tehnični pogoji in standardi)
Koncesionar mora zagotoviti redno izvajanje storitev mobilne telefonije GSM v skladu s to uredbo in drugimi predpisi ter koncesijsko pogodbo.
Temeljni tehnični pogoji za omrežje, terminalsko opremo, karakteristike baznih radijskih postaj ter vmesniki z omrežjem izvajalca obvezne gospodarske javne službe govorne telefonije so določeni v pravilniku o omrežju GSM (Uradni list RS, št. 4/96). Koncesionar mora zagotoviti izvajanje storitev v skladu z ustreznimi standardi GSM, kot bo določeno v razpisu in koncesijski pogodbi.
11. člen
(pokritje)
Koncesionar ima pravico pokrivati s storitvami mobilne telefonije celotno ozemlje Republike Slovenije.
Koncesionar mora v 18 mesecih po podpisu koncesijske pogodbe zagotoviti pokrivanje s storitvami mesta Ljubljana in letališča Brnik ter 40% drugega prebivalstva Slovenije, v roku treh let pokrivanje cestnega križa (relaciji od Šentilja do Sežane z odcepoma za Koper in Novo Gorico ter izhod iz predora Karavanke do Obrežja) ter vsa naselja z več kot 5000 prebivalci, v obdobju 5 let 85% prebivalcev, v obdobju 7 let 94% prebivalstva Slovenije.
Koncedent lahko zahteva od koncesionarja, da v razumnem roku zagotovi pokritje določenega območja. Če izpolnitev te obveznosti povzroči koncesionarju nesorazmerne stroške, jih je dolžan koncedent povrniti. Koncedent in koncesionar skleneta pisno pogodbo, s katero uredita medsebojna razmerja v zvezi s koncesionarjevo obveznostjo iz tega odstavka.
12. člen
(kakovost)
Koncesionar mora zagotavljati, v skladu z ustreznimi standardi ETS, storitve mobilne telefonije GSM 24 ur na dan in 7 dni v tednu ter organizirati delovanje stalne službe za prijavo napak, ki se mora odzvati na vsak klic najkasneje v 30 sekundah in odpraviti napako nemudoma oziroma v najkrajšem možnem času.
Omrežje kot celota ne sme imeti več kot 5% izgub (blokad) v glavni prometni uri.
Koncesionar mora vsako leto pripraviti načrt kakovosti storitev, ki obsega zastavljene cilje glede pokritosti ozemlja, jakosti signala, prometnih izgub oziroma blokad, odpravljanju napak in delovanju stalnih služb.
13. člen
(dostava podatkov)
Koncesionar mora obvestiti ministra, pristojnega za telekomunikacije, o vsaki spremembi svoje kapitalske strukture, kot tudi o spremembah pri upravljalskih pravicah.
Koncesionar mora vsako leto predložiti poročilo Upravi Republike Slovenije za telekomunikacije o vrstah, kakovosti in obsegu storitev, ki jih zagotavlja. Poročilo obsega zlasti podatke o realizaciji ciljev, določenih z načrtom iz zadnjega odstavka prejšnjega člena.
Na zahtevo mora koncesionar koncedentu v razumnem roku zagotoviti tudi druge podatke, s katerimi razpolaga, v zvezi z delovanjem omrežja in zagotavljanjem storitev.
14. člen
(povezava z drugimi omrežji)
Koncesionar na podlagi koncesije za opravljanje storitev mobilne telefonije GSM pridobi pravico do povezave z omrežjem izvajalca obvezne gospodarske javne službe govorne telefonije.
Koncesionar mora svoje omrežje povezati z omrežjem izvajalca obvezne gospodarske javne službe govorne telefonije vsaj v Ljubljani. Medsebojna razmerja med koncesionarjem in izvajalcem obvezne gospodarske javne službe govorne telefonije se uredijo s pisno pogodbo. V pogodbi bosta pogodbeni stranki uredili medsebojna razmerja glede tehničnih parametrov, cen, načina evidentiranja in obračunavanja storitev in podobno.
V primeru, da do sporazuma o zadevah iz drugega in tretjega odstavka ne pride, o spornih vprašanjih odloči, na zahtevo ene od strank, minister, pristojen za telekomunikacije z upravno odločbo.
15. člen
(naročniško razmerje)
Koncesionar mora na zahtevo skleniti naročniško razmerje z vsako zainteresirano osebo s stalnim prebivališčem ali sedežem v Republiki Sloveniji najkasneje v roku 3 delovnih dni po vložitvi zahteve, po kriterijih v splošnih pogojih in javno objavljenih pogodbenih pogojih koncesionarja. Pogodba o naročniškem razmerju mora biti sklenjena v pisni obliki.
Koncesionar lahko sklene naročniško razmerje najdlje za čas, za katerega mu je bila podeljena koncesija.
Koncesionar mora zagotoviti naročniku priključitev naprav, ki je preizkušena v skladu z zakonom in ustreza tehničnim predpisom, na omrežje v roku 3 delovnih dni od sklenitve pogodbe iz prejšnjega odstavka.
16. člen
(splošni pogoji)
Koncesionar mora pred začetkom obratovanja izdati splošne pogoje poslovanja z naročniki.
Splošni pogoji morajo biti sestavljeni tako, da njihova vsebina smiselno ustreza splošnim pogojem za opravljanje storitev javne govorne telefonije.
Splošni pogoji morajo biti v skladu s to uredbo in drugimi predpisi, kakor tudi s koncesijsko pogodbo.
Splošni pogoji morajo zagotavljati enako obravnavo vsem naročnikom na območju Republike Slovenije in ne smejo vsebovati določb, ki bi pomenile zlorabo prevladujočega položaja na trgu.
K splošnim pogojem mora koncesionar pridobiti soglasje ministra, pristojnega za telekomunikacije. Minister lahko odreče soglasje le v primeru, da splošni pogoji ne ustrezajo zahtevam iz prejšnjih odstavkov. Odločbo, s katero odloči o soglasju, izda minister v roku 30 dni po vložitvi zahteve, sicer se šteje, da je soglasje dano.
Splošni pogoji morajo biti objavljeni na primeren način.
17. člen
(nediskriminatorna obravnava)
Koncesionar mora pri sklepanju naročniških in drugih pogodbenih razmerij splošne pogoje poslovanja uporabljati nediskriminatorno.
Pri zaračunavanju storitev mora koncesionar zagotoviti enakopraven položaj vseh naročnikov in drugih uporabnikov storitev.
18. člen
(cene)
Način oblikovanja cen storitev se uredi s koncesijsko pogodbo. Cene so praviloma proste in regulirane le, če bo koncesionar kakorkoli izkoriščal svoj dominantni položaj. Cene v prvem letu po začetku nudenja storitev morajo biti v skladu s ponudbo na razpis; v tem času jih koncesionar lahko zniža, zvišajo pa se le s soglasjem koncedenta.
Koncesionar mora objaviti cenik storitev tako, da je dostopen uporabniku.
19. člen
(tajnost komunikacij)
Koncesionar mora zagotoviti tajnost komunikacij v skladu s predpisi. Odstop od tajnosti se lahko dopusti le v primerih, določenih z zakonom.
Koncesionar mora uporabiti primerno opremo, ki omogoči pooblaščenim osebam nadzor nad komunikacijami v primerih, določenih z zakonom.
20. člen
(izredne razmere)
V primeru vojne, izrednih razmer ali drugih izrednih okoliščin bo koncesionar zagotovil prednostni vrstni red telekomunikacijskih storitev oziroma spoštovanje prepovedi v skladu s predpisi.
21. člen
(oštevilčenje)
Koncesionarju bo dodeljena enotna klicna številka, ki bo služila za usmerjanje klicev, ki so namenjeni omrežju koncesionarja.
Na zahtevo se lahko koncesionarju dodelijo dodatne klicne številke, če obstajajo za to utemeljeni razlogi.
Koncesionar bo v skladu s predpisi dodeljeval individualne klicne številke svojim naročnikom tako, da bo zagotovljena učinkovitost in ekonomičnost njihove uporabe.
22. člen
(telefonski imenik)
Koncesionar mora vsako leto poskrbeti za izdajo imenika naročnikov. V imeniku bodo objavljena osebna imena naročnikov, njihovi naslovi in klicne številke.
Podatki o naročniku se lahko objavijo v imeniku samo na podlagi pisnega soglasja naročnika.
Koncesionar mora zagotoviti vsaki zainteresirani osebi imenik v knjižni izdaji in na elektronskem mediju po javno objavljeni ceni.
Koncesionar mora zagotoviti delovanje stalne službe za informacije o naročnikih in njihovih klicnih številkah.
Stalna služba iz prejšnjega odstavka mora biti organizirana tako, da je odzivni čas največ 30 sekund.
Stalna služba mora delovati 24 ur na dan in 7 dni na teden.
23. člen
(nujne storitve in storitve za invalide)
Koncesionar mora poskrbeti za uporabo primernih tehničnih rešitev, da se zagotovi nujne storitve in storitve za invalide v skladu s predpisi in mednarodnimi normami.
Omrežje mora omogočiti klice za policijo, prvo pomoč in gasilce brezplačno in brez sredstva za aktiviranje (brez SIM kartice) tudi v primerih, ko so terminali blokirani za komercialne pogovore.
24. člen
(neprenosljivost koncesije)
Koncesija je neprenosljiva.
25. člen
(izvajalci storitev)
Koncesionar lahko zaupa izvajanje storitev, ki jih zagotavlja, in opravljanje dodatnih storitev drugim fizičnim in pravnim osebam (v nadaljevanju: izvajalci storitev).
Koncesionar sklene s izvajalcem storitev pisno pogodbo, v kateri opredelita medsebojne pravice in obveznosti.
En izvod pogodbe iz prejšnjega odstavka mora koncesionar predložiti ministru, pristojnemu za telekomunikacije.
Koncesionar mora vsem izvajalcem storitev zagotoviti enako obravnavanje. Ne sme jim nalagati omejitev v zvezi s poslovanjem, ki ne izhajajo iz predpisov in koncesijske pogodbe, zlasti pa ne sme določiti najnižje cene.
Koncesionar ne sme podeljevati izvajalcem storitev izključnih pravic za prodajo oziroma zagotavljanje storitev za območje Republike Slovenije ali za posamezna ožja območja.
Izvajalci storitev vstopajo v razmerja z naročniki v svojem imenu in za svoj račun. Za razmerja med izvajalci storitev in naročniki se uporabljajo določbe te uredbe, ki se nanašajo na razmerje med koncesionarjem in naročniki, kakor tudi splošni pogoji iz 17. člena te uredbe.
Koncesionar subsidiarno odgovarja za škodo, ki jo povzroči izvajalec storitev v zvezi s prodajo storitev oziroma zagotavljanjem dodatnih storitev.
26. člen
(stroški koncesionarja)
Koncesionar nosi vse stroške v zvezi s koncesijo, ki bo podeljena na podlagi te uredbe.
27. člen
(plačilo za koncesijo in uporabo frekvenc)
Koncesionar bo poleg enkratnega plačila za koncesijo, ki bo določeno na podlagi ponudbe, plačeval:
– koncesijsko dajatev, določeno v odstotku od celotnega prihodka od storitev, ki jih zajema koncesija, izračunano na podlagi prihodka prejšnjega kvartala in
– fiksni letni znesek za nadzorovanje kakovosti GSM omrežja in opravljanja storitev.
Višina, način obračunavanja in plačevanja zneskov iz prejšnjega odstavka bo določena v razpisni dokumentaciji. V naštetih zneskih bodo zajeti tudi prispevki za frekvence, ki jih bodo uporabljale bazne postaje.
IV. NASTANEK IN PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
28. člen
(nastanek koncesijskega razmerja)
Koncesija se podeli za dobo petnajst let, pri čemer se po poteku roka lahko podaljša na način in pod pogoji, določenimi v 29. členu te uredbe, razpisni dokumentaciji in koncesijski pogodbi.
Koncesijsko razmerje nastane z dnem, ko stopi v veljavo koncesijska pogodba, kar bo določeno v koncesijski pogodbi.
29. člen
(podaljšanje koncesije)
Koncesija se lahko podaljša dvakrat po pet let, če koncesionar v roku 8 mesecev pred prenehanjem veljavnosti koncesijske pogodbe, pisno predlaga koncedentu podaljšanje koncesijske pogodbe s primerno utemeljitvijo. Koncedent bo pisno v roku 90 dni po prejemu vloge sporočil, če namerava sprožiti postopek za podaljšanje koncesijske pogodbe. Če koncedent koncesijske pogodbe ne podaljša ali pa ni pravočasno dosežen sporazum o podaljšanju, bo pogodba na pisno zahtevo koncedenta veljala do prevzema poslov s strani novega koncesionarja, vendar največ še za 18 mesecev.
30. člen
(prenehanje koncesije)
Koncesijsko razmerje preneha s prenehanjem veljavnosti koncesijske pogodbe ali z odvzemom koncesije.
Koncesijska pogodba preneha veljati z iztekom roka določenim v koncesijski pogodbi ali s sporazumnim razdrtjem.
31. člen
(odvzem koncesije)
Koncedent lahko z odločbo odvzame koncesijo, če:
– koncesionar ni podal vseh informacij zahtevanih v razpisu ali je podal netočne informacije,
– koncesionar ni dal predpisanih informacij ministru ali drugim pooblaščenim državnim organom,
– koncesionar ni upošteval določb zakonov, predpisov, pogodbe ali dovoljenj izdanih na podlagi zakona,
– koncesionar ne izpolnjuje več pogojev, ki so bili pogoj za pridobitev koncesije,
– so bile pri delovanju koncesionarja odkrite aktivnosti ali opustitve, ki so negativno vplivale na konkurenčnost ali omejevale konkurenčnost na področju mobilne telefonije,
– pride do stečaja koncesionarja,
– koncesionar ne pristane na spremembo koncesijske pogodbe, kot zahteva koncedent.
Koncesionar ne izpolnjuje več pogojev iz četrte alinee prejšnjega odstavka, če:
– ni več v Sloveniji registrirana pravna oseba,
– če se spremeni lastniški delež ali delež upravljalskih pravic brez obvestila koncedentu,
– si večinski lastnik koncesionarja pridobi v drugem GSM koncesionarju več kot 20% kapitala ali upravljalskih pravic.
Koncedent lahko zahteva spremembo koncesijske pogodbe v skladu s sedmo alineo prvega odstavka tega člena v primerih:
– spremembe zakonov in predpisov, ki vplivajo na spremembo določb koncesijske pogodbe in koncesionar na te spremembe ne pristane,
– spremenjenih okoliščinah, ki jih ni bilo možno predvideti ob podpisu koncesijske pogodbe.
Po odvzemu koncesije je koncesionar odškodninsko odgovoren koncedentu in uporabnikom storitev, s katerimi je sklenil pogodbo, v skladu s splošnimi predpisi o odškodninski odgovornosti.
32. člen
(prevzem infrastrukturnih objektov)
V koncesijski pogodbi se določi, da je po prenehanju koncesije koncesionar dolžan na zahtevo novega koncesionarja začeti z njim pogajanja glede prodaje oziroma odkupa infrastrukturnih objektov in naprav, ki so v lasti koncesionarja in so potrebni za izvajanje storitev mobilne telefonije.
Če med starim in novim koncesionarjem ne pride do sporazuma, imenujeta arbitražo, sestavljeno iz petih članov, ki reši spor. Če do imenovanja arbitraže ne pride, imenuje arbitražo, na zahtevo enega koncesionarja, minister, pristojen za telekomunikacije.
V. NADZOR NAD IZVAJANJEM
33. člen
(nadzor nad izvajanjem koncesije)
Nadzor nad zakonitostjo dejavnosti koncesionarja izvajajo pristojni inšpekcijski organi.
Nadzor nad izkoriščanjem koncesije izvaja Uprava Republike Slovenije za telekomunikacije.
Koncesionar mora, na njihovo zahtevo, omogočiti pooblaščenim uslužbencem Uprave Republike Slovenije za telekomunikacije vstop v svoje poslovne prostore ter dostop do objektov in naprav, ki so sestavni del omrežja, kakor tudi vpogled v poslovno in tehnično dokumentacijo ali pa Upravi Republike Slovenije za telekomunikacije poslati izpis iz te dokumentacije.
VI. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
34. člen
(prehodna določba)
Vlada Republike Slovenije bo objavila javni razpis po 6. členu te uredbe najkasneje v 90 dneh po uveljavitvi te uredbe.
Pravna oseba, ki v Republiki Sloveniji že opravlja storitve mobilne telefonije GSM, pridobi koncesijo za opravljanje storitev mobilne telefonije GSM na podlagi javnega razpisa iz prejšnjega odstavka.
35. člen
(veljavnost uredbe)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 340-09/97-1
Ljubljana, dne 31. julija 1997.
Vlada Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik
