Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91), 37. člena zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Uradni list RS, št. 75/94) in 5. do 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93 in 23/96) je Vlada Republike Slovenije na 22. seji 17. julija 1997 sprejela

S tem sklepom Republika Slovenija ureja status javnega zavoda Narodna galerija (v nadaljnjem besedilu: Galerija). Ustanoviteljske obveznosti in pravice izvaja Vlada Republike Slovenije.

Narodno galerijo je ustanovila skupina vodilnih slovenskih intelektualcev 18. septembra 1918 kot društvo. Iz njegovega premoženja je Ljudska republika Slovenija 1. junija 1946 ustanovila državno ustanovo z imenom Narodna galerija v Ljubljani (Uradni list LRS, III/43, 12. junija 1946).

Ime zavoda: Narodna galerija.
Sedež zavoda je v Ljubljani, Puharjeva 9.
Narodna galerija je pravna oseba.

Galerija opravlja naslednje dejavnosti:
– O/92.5 Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev, od tega:
– O/92.52 dejavnost muzejev, varstvo kulturne dediščine
– O/92.521 dejavnost muzejev
– O/92.32 obratovanje objektov za kulturo
– K/72 Računalništvo in z njim povezane dejavnosti, od tega:
– K 72/40 dejavnosti povezane z bazami podatkov
– DE/22 Založništvo, tiskarstvo, od tega:
– DE/22.15 drugo založništvo.
V okviru dejavnosti iz prejšnjega odstavka galerija izvaja naslednje naloge:
– ugotavlja, evidentira, dokumentira, raziskuje, zbira, hrani, vzdržuje, razstavlja, in sicer posreduje javnosti dela likovne umetnosti na vsem območju Republike Slovenije;
– zbira arhivsko in dokumentarno gradivo v nacionalni raziskovalni fond likovne umetnosti, vzdržuje strokovno knjižnico, dokumentacijski oddelek, arhiv in informacijsko-izobraževalni center, namenjen raziskovalnim, študijskim in izobraževalnim potrebam;
– razvija in organizira raziskovalno delo na področju likovne umetnosti;
– iz zbranega gradiva oblikuje stalne in občasne razstave, pripravlja tematske razstave s področja likovne umetnosti in drugih sorodnih področij v sodelovanju s strokovno usposobljenimi ustanovami;
– pripravlja strokovne sestanke, seminarje, predavanja, pripravlja programe in izdaja publikacije s področja likovnega in estetskega izobraževanja ter sodeluje z drugimi muzejskimi in vzgojno-izobraževalnimi organizacijami na tem področju;
– izdaja, zamenjuje, prodaja strokovne, izobraževalne in poljudne publikacije s področja likovne umetnosti;
– izdeluje in prodaja fotografsko dokumentacijo, vse vrste reprodukcij, replik in apliciranih predmetov, izvedenih iz hranjenega gradiva;
– razvija nacionalni informacijski sistem za področje likovne umetnosti za različne ciljne publike;
– sodeluje v mednarodnih strokovnih združenjih, vzdržuje stike in izmenjuje prireditve s sorodnimi organizacijami doma in po svetu;
– opravlja in razvija konservatorske – restavratorske, fotografske ter druge dejavnosti, potrebe za vzdrževanje, ohranjanje in preučevanje nacionalne umetnostne dediščine;
– sodeluje z ustanovami na področju muzeologije, umetnostne zgodovine, varstva dediščine s pomočjo svojih raziskovalnih virov, z raziskovalnim, s strokovnim delom in s tehničnimi sredstvi;
– nudi strokovne usluge pravnim in fizičnim osebam;
– daje svoje prostore na razpolago za razstave in druge kulturne prireditve;
– nudi interesentom pogodbene storitve v okviru možnosti.
Kot specialni nacionalni muzej v okviru svojega strokovnega področja opravlja še naslednje naloge:
– razvija, usklajuje in določa strokovne standarde za zbiranje, varovanje, vzdrževanje in dokumentacijo premičnih predmetov umetnostne dediščine;
– uvaja mlade strokovnjake v muzejsko-galerijsko delo;
– vzpostavlja strokovno metodologijo za vodenje registra premične umetnostne dediščine, usklajuje vodenje registra med ustanovami v Sloveniji in jim nudi strokovno pomoč;
– vodi referenčni (biografski in bibliografski) register umetnikov in piscev o umetnosti;
– organizira znanstveno raziskovanje umetnostne dediščine na Slovenskem;
– usklajuje akcesijsko in razstavno dejavnost zbirk, ki jih financira država.

Organi galerije so:
– direktor,
– svet galerije,
– strokovni svet galerije.

Direktor organizira in vodi delo ter poslovanje galerije, predstavlja in zastopa galerijo ter je odgovoren za strokovnost in zakonitost dela galerije.
Direktorja imenuje in razrešuje minister, pristojen za kulturo, na podlagi javnega razpisa ter po predhodnem mnenju sveta galerije in strokovnega sveta galerije.
Mandat direktorja traja pet let; po izteku te dobe je lahko ponovno imenovan.

Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– doktorat umetnostne zgodovine;
– najmanj pet let delovnih izkušenj in poznavanje področja dela zavoda;
– aktivno znanje najmanj dveh tujih jezikov;
– dodatni pogoji se lahko določijo s statutom.

Galerijo upravlja svet galerije, ki ga sestavljajo:
– predstavnika ustanovitelja, ki ju imenuje Vlada Republike Slovenije (dva člana);
– predstavnika delavcev Narodne galerije (dva člana);
– predstavniki uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti (dva člana), pri čemer imenuje enega Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani s področja umetnostno-zgodovinske stroke, Umetnostno-zgodovinski inštitut ZRC SAZU.
Način izvolitve predstavnikov delavcev določi statut galerije.
Mandat članov sveta traja pet let; po poteku mandata so lahko izvoljeni še za eno mandatno obdobje.

Svet galerije sprejema statut zavoda, program dela, letni finančni načrt, zaključni račun in splošne akte zavoda ter opravlja druge zadeve, ki jih določa statut.
Statut galerije začne veljati, ko da nanj soglasje ustanovitelj.
Akt o sistemizaciji delovnih mest v zavodu začne veljati, ko da nanj soglasje minister za kulturo, po predhodnem mnenju strokovnega sveta.

Sestavo, način oblikovanja in naloge strokovnega sveta določa statut galerije v skladu z zakonom.

Galerija prevzame v upravljanje vse premoženje, s katerim je upravljala Narodna galerija doslej.

Galerija pridobiva sredstva za izvajanje dejavnosti:
– iz sredstev državnega proračuna;
– s prodajo svojih storitev drugim uporabnikom;
– z dotacijami, darili in iz drugih zakonitih virov, na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in statutom galerije;
– s smotrnim gospodarjenjem z ne-muzeološkim premoženjem ustanove;
– iz dobička podjetij, ki jih zavod ustanovi z razvojem možnosti v okviru dejavnosti Galerije.

Presežek prihodkov nad odhodki uporablja Galerija za izvajanje in razvoj svoje dejavnosti.
O načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki odloča svet galerije na predlog direktorja in v soglasju z ustanoviteljem.

Galerija je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun.
Za svoje obveznosti odgovarja z vsemi sredstvi, s katerimi upravlja.

Premoženje galerije je last ustanovitelja.
Z vsem premoženjem upravlja galerija. S premičnim premoženjem upravlja samostojno, s stanovanjskim skladom in drugimi nepremičninami pa samo po predhodnem soglasju ustanovitelja.

Ustanovitelj odgovarja za obveznosti galerije, ki jih galerija prevzema v skladu z letnim programom dela in finančnim načrtom, do višine vrednosti nepremičnega premoženja, s katerim upravlja galerija.
Galerija vsako leto pripravi program dela, finančni načrt in zaključni račun zavoda ter jih posreduje ustanovitelju v soglasje.

Organi galerije morajo biti imenovani najkasneje v roku treh mesecev od uveljavitve tega sklepa. Do takrat opravljajo njihove naloge dosedanji organi galerije.
Statut galerije mora biti sprejet najpozneje v treh mesecih od imenovanja oziroma izvolitve članov sveta galerije. Do sprejema novega statuta velja obstoječi statut v vseh določbah, ki niso v nasprotju z zakoni.

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.