Na podlagi 71. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96 in 23/96) ter prvega odstavka 75. in desetega odstavka 79. člena zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 12/96) minister za šolstvo in šport izdaja
P R A V I L N I K
o preverjanju in ocenjevanju znanja v poklicnem in strokovnem izobraževanju
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
S tem pravilnikom se ureja preverjanje in ocenjevanje znanja ter napredovanje v naslednji letnik v nižjih in srednjih poklicnih ter srednjih tehniških in drugih strokovnih šolah (v nadaljnjem besedilu: šole).
2. člen
(pristojnost za preverjanje in ocenjevanje znanja)
Znanje preverja in ocenjuje učitelj ali izpitna komisija.
Pri praktičnem izobraževanju pri delodajalcu preverja in ocenjuje znanje mojster ali njemu po izobrazbi ustrezen strokovni delavec.
3. člen
(veljavnost pravilnika)
Pravilnik velja za dijake in vajence (v nadaljnjem besedilu: dijaki) ter odrasle.
Za odrasle se uporabljajo določila tega pravilnika ob upoštevanju andragoških načel.
II/1. PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA
4. člen
(načini in oblike)
Preverja in ocenjuje se znanje, določeno s katalogi znanja in izpitnimi katalogi. Pri tem se uporabljajo ustrezne oblike in metode in upoštevajo sodobna pedagoška, psihološka in andragoška načela.
V šoli se znanje preverja in ocenjuje pri pouku posameznega predmeta, drugih sestavinah izobraževalnega programa ali pri izpitu. Preverjajo in ocenjujejo se ustni odgovori ali pisni izdelki, vaje, seminarske ali projektne naloge, grafični, praktični in drugi izdelki ter storitve, zagovori, nastopi in podobno.
5. člen
(načela preverjanja in ocenjevanja)
Pri preverjanju in ocenjevanju znanja učitelj:
– upošteva poznavanje in razumevanje učne snovi, obvladovanje praktičnih veščin in postopkov,
– upošteva sposobnost uporabe znanja, analize, sinteze in interpretacije ter druge sposobnosti in spretnosti,
– uporablja, glede na učne vsebine, različne načine preverjanja in ocenjevanja,
– omogoča dijaku in vajencu kritično samopreverjanje in samoocenjevanje,
– spoštuje osebnostno integriteto dijakov in vajencev in njihovo različnost ter pripomore k demokratizaciji odnosov med dijaki in učitelji oziroma vajenci.
6. člen
(preverjanje znanja)
S preverjanjem znanja se v povezavi z učnimi cilji ugotavljata obseg in raven znanja in ni namenjeno ocenjevanju. Učitelj preverja znanje pred, med ter ob koncu posredovanja učnih vsebin.
Pred posredovanjem novih učnih vsebin in veščin se ugotavlja predznanje.
Med posredovanjem novih učnih vsebin, zlasti pri ponavljanju in utrjevanju, se ugotavlja njihovo razumevanje ter analizirajo in odpravljajo vzroki, zaradi katerih jih dijak slabo ali ne razume.
Ob koncu posredovanja novih učnih vsebin se ugotavlja razumevanje celotne učne vsebine in aktivno znanje.
7. člen
(ocenjevanje znanja)
Ocenjevanje je vrednotenje doseženega znanja in se opravi po preverjanju in utrjevanju učnih vsebin.
8. člen
(dijaki s posebnimi potrebami)
Pri dijaku s posebnimi potrebami je treba upoštevati njegove posebnosti, znanje pa preverjati in ocenjevati v skladu s posebnimi predpisi.
9. člen
(ocenjevalci)
Dijakovo znanje ocenjuje učitelj, ki dijaka poučuje, če s tem pravilnikom ni določeno drugače.
Če je z izobraževalnim programom določeno, da se vaje ocenjujejo in pri vajah sodeluje strokovni sodelavec, vaje oceni učitelj na podlagi utemeljenega pisnega predloga strokovnega sodelavca.
Pri izpitih in drugih oblikah ocenjevanja znanja, ki se opravljajo pred komisijo, ocenjuje znanje izpitna komisija. Dijaka oceni na obrazložen predlog izpraševalca takoj po ustnem izpitu. Izpraševalec je učitelj, ki v oddelku poučuje predmet, iz katerega dijak opravlja izpit. V njegovi odsotnosti ravnatelj določi za izpraševalca drugega učitelja, ki izpolnjuje izobrazbene pogoje za učitelja tega predmeta.
O doseženem uspehu obvesti kandidata predsednik izpitne komisije takoj po končanem izpitu ali drugi obliki ocenjevanja znanja.
10. člen
(javnost ocenjevanja)
Pri ocenjevanju dijakovega znanja mora biti zagotovljena javnost ocenjevanja. Zagotavlja se predvsem tako, da učitelj dijaka:
– seznani z načini ocenjevanja in se z njim dogovori o datumih oziroma rokih ocenjevanja,
– seznani z obsegom učne snovi, ki jo ocenjuje v posameznem ocenjevalnem obdobju,
– seznani z merili za ocenjevanje,
– ocenjuje v oddelku oziroma v učni skupini,
– obvešča o dobljenih ocenah.
Učitelj mora pri ocenjevanju ustnih odgovorov dijakovo znanje oceniti takoj po končanem izpraševanju, pri ocenjevanju pisnih in drugih izdelkov pa najkasneje v sedmih dneh potem, ko jih dijak odda.
Ocene učitelj vpiše v predpisano dokumentacijo takoj, ko dijaka oceni.
11. člen
(pravica do vpogleda)
Dijaku je treba omogočiti vpogled v ocenjene pisne in druge izdelke. V njih morajo biti ustrezno označene napake, tako da dijak lahko spozna pomanjkljivosti v svojem znanju.
Na pisno zahtevo staršev oziroma drugega zakonitega zastopnika dijaka (v nadaljnjem besedilu: starši) izda šola fotokopijo njegovega pisnega ali drugega izdelka. Pisne oziroma druge izdelke učitelj hrani do konca šolskega leta oziroma do roka za ugovor oziroma do konca postopka. Na željo dijaka jih šola vrne še sedem dni po tem roku.
Dijakovi starši in vzgojitelji v dijaških domovih, če tako določa učna pogodba pa tudi delodajalec, imajo pravico, da se med šolskim letom na govorilnih urah ali na roditeljskih sestankih seznanijo z njegovim uspehom in do vpogleda v redovalnico.
12. člen
(obveščanje o uspehu)
Šola mora ob koncu ocenjevalnega obdobja pisno obvestiti dijaka in njegove starše o ocenah, doseženih pri posameznih predmetih, ob koncu pouka v šolskem letu oziroma po opravljenih izpitih pa tudi o splošnem učnem uspehu.
13. člen
(lestvica ocen)
Znanje se ocenjuje z ocenami od 1 do 5 in sicer: nezadostno (1), zadostno (2), dobro (3), prav dobro (4), odlično (5). Znanje pri praktičnem izobraževanju pri delodajalcu se ocenjuje z oceno “opravil”.
“Nezadostno (1)” je negativna ocena, ostale pa so pozitivne.
Pri ocenjevanju pisnih in drugih izdelkov se mora uspeh, ki je skladno s katalogi znanja oziroma izpitnimi katalogi izražen v odstotkih oziroma točkah, izraziti tudi z ocenami od 1 do 5.
14. člen
(ocenjevalna obdobja in roki za ocenjevanje)
V šolskem letu so praviloma tri ocenjevalna obdobja. Če traja teoretični pouk manj kot tri mesece, je to eno ocenjevalno obdobje, praktično izobraževanje pri delodajalcu pa drugo.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko šola s soglasjem ministra določi ocenjevalna obdobja drugače.
Roke za pisanje pisnih izdelkov ali njihovo izdelavo učitelj napove ob začetku ocenjevalnega obdobja, najpozneje pa sedem dni vnaprej, in jih vpiše v dnevnik.
Ustno ocenjevanje učitelj dijaku napove najmanj tri dni vnaprej. Če dijak, ki mu je napovedano ocenjevanje, neopravičeno izostane, ga učitelj v tistem ocenjevalnem obdobju lahko oceni brez napovedi.
Če dijak pri prvem ocenjevanju dobi nezadostno oceno, ga mora učitelj v istem ocenjevalnem obdobju oceniti najmanj še enkrat.
Najmanj enkrat v ocenjevalnem obdobju, v katerem se izvaja teoretični pouk, se pri posameznem predmetu ocenijo ustni odgovori, razen pri predmetih, pri katerih to ni mogoče. Če so v šolskem letu tri ocenjevalna obdobja, se pri posameznem predmetu ocenijo ustni odgovori najmanj dvakrat v šolskem letu.
Dijaku, ki v ocenjevalnem obdobju ni ocenjen, učitelj v dogovoru z njim določi rok za ocenjevanje.
Dijak, ki ni ocenjen do konca pouka, je neocenjen in opravlja predmetni izpit iz celotne snovi. Če je dijak neocenjen v enem ocenjevalnem obdobju, v drugih pa ima pozitivno oceno, obsega predmetni izpit le snov tega obdobja.
Dijaka, ki je iz zdravstvenih razlogov v celoti oproščen sodelovanja pri posameznem predmetu, se pri tem predmetu ne oceni.
15. člen
(pravila v zvezi s pisnim ocenjevanjem)
Za oceno dijak lahko piše tri izdelke na teden, na dan pa enega.
Če je več kot ena tretjina pisnih izdelkov ocenjena negativno, se te ocene ne upoštevajo. Ocenjevanje se enkrat ponovi za negativno ocenjene dijake in za tiste, ki to želijo. Upošteva se boljša ocena.
V primeru iz prejšnjega odstavka mora učitelj ugotoviti vzroke za neuspeh, jih analizirati skupaj z dijaki oddelka in o tem obvestiti razrednika in ravnatelja.
Štirinajst dni pred ocenjevalno konferenco dijaki ne pišejo izdelkov za oceno, razen v primeru iz drugega odstavka tega člena ali če to želijo.
16. člen
(splošni učni uspeh)
Ob koncu pouka v šolskem letu oziroma ko vajenec izpolni obveznosti iz učne pogodbe, se ocenjuje splošni učni uspeh.
O dijakovem splošnem učnem uspehu odloči oddelčni učiteljski zbor na predlog razrednika.
Splošni učni uspeh dijaka, ki ima pravico opravljati izpite, določene s tem pravilnikom, se oceni po opravljenih izpitih ali po preteku rokov za njihovo opravljanje v šolskem letu.
Splošni učni uspeh dijakov, ki ob koncu pouka v šolskem letu niso ocenjeni iz enega ali več predmetov, se oceni potem, ko so ocenjeni tudi iz teh predmetov.
17. člen
(opredelitev splošnega učnega uspeha)
Splošni učni uspeh se določi z ocenami: odličen, prav dober, dober, zadosten in nezadosten. Dijak doseže:
– odličen uspeh, če je najmanj pri polovici predmetov ocenjen z oceno odlično (5), pri ostalih pa z oceno prav dobro (4);
– prav dober uspeh, če je najmanj pri polovici predmetov ocenjen z oceno prav dobro (4) ali odlično (5), pri ostalih pa z oceno dobro (3);
– dober uspeh, če je najmanj pri polovici predmetov ocenjen z ocenami dobro (3), prav dobro (4) ali odlično (5), pri ostalih pa z oceno zadostno (2);
– zadosten uspeh, če je pri več kot polovici predmetov ocenjen z oceno zadostno (2).
– nezadosten uspeh, če je pri enem predmetu ali več ocenjen negativno.
Na predlog razrednika oddelčni učiteljski zbor lahko določi odličen uspeh dijaku, ki ima pri enem predmetu oceno dobro (3), pri več kot polovici predmetov pa odlično (5), oziroma prav dober uspeh dijaku, ki ima pri enem predmetu oceno zadostno (2), pri več kot polovici predmetov pa prav dobro (4) ali odlično (5). Pri odločanju se upošteva dijakovo znanje in napredek, prizadevnost, delavnost in samostojnost pri vzgojno-izobraževalnem in drugem delu ter odnos do izpolnjevanja obveznosti iz izobraževalnega programa oziroma učne pogodbe.
II/2. PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA PRI DELODAJALCU
18. člen
(obveznost delodajalca)
Delodajalec sproti spremlja in preverja praktično znanje vajenca pri opravljanju posameznih nalog oziroma storitev in s preizkusom v skladu s posebnim predpisom.
Delodajalec mora ugotovitve o vajenčevem napredovanju najmanj enkrat tedensko vpisovati v dnevnik praktičnega izobraževanja in o tem najmanj enkrat v 1. letniku in najmanj dvakrat v višjih letnikih obveščati starše.
19. člen
(potrdilo o opravljenem praktičnem izobraževanju pri delodajalcu)
Delodajalec na podlagi sprotnega preverjanja vajenčevega znanja pri praktičnem izobraževanju in vajenčevih poročil ter evidenčnega lista o opravljenem delu izda potrdilo o opravljenih obveznostih po programu in o tem, da ima še sklenjeno učno pogodbo. Potrdilo mora poslati šoli najkasneje do 20. avgusta tekočega šolskega leta.
III. UGOVOR ZOPER OCENO
20. člen
(postopek pri ugovoru)
Dijak lahko v treh dneh po vpisu ocene v redovalnico oziroma po prejemu letnega spričevala ali po opravljanju posameznih izpitov predloži ravnatelju pisni ugovor zoper oceno in ga utemelji.
O ugovoru zoper oceno pri posameznem predmetu odloči oddelčni učiteljski zbor najkasneje v sedmih dneh potem, ko je bil vložen, in določi način preverjanja ocene.
Ravnatelj mora v treh dneh po prejemu ugovora zoper oceno v letnem spričevalu imenovati najmanj tričlansko komisijo. V njej mora biti vsaj en član, ki ni zaposlen na šoli, vsaj en član mora biti učitelj tega predmeta, vanjo pa ne sme biti imenovan učitelj, ki je dijaka ocenil.
Komisija najkasneje v treh dneh po imenovanju na podlagi dokumentacije o ocenjevanju preveri ustreznost ocene. Če to ni mogoče, lahko dijakovo znanje ponovno oceni pri izpitu. Odločitev sprejme in obvesti dijaka najkasneje v sedmih dneh po vložitvi ugovora.
Odločitev oddelčnega učiteljskega zbora oziroma komisije je dokončna.
IV. NAPREDOVANJE
21. člen
(napredovanje)
Dijak konča letnik in lahko napreduje v naslednjega, ko je pozitivno ocenjen pri vseh predmetih in izpolni druge obveznosti, določene z izobraževalnim programom.
Dijak, ki obveznosti iz posameznega letnika ne izpolni do konca pouka v šolskem letu, lahko do konca šolskega leta opravlja izpite po določilih tega pravilnika. Če se obveznosti ne ocenjujejo, jih dijak opravi na način in v rokih, ki jih določi ravnatelj oziroma delodajalec.
22. člen
(pogojno napredovanje)
V naslednji letnik lahko pogojno napreduje tudi dijak, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 46. oziroma 52. člena zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju. Ravnatelj določi način in roke, v katerih mora izpolniti pogoje za vpis v naslednji letnik. Če jih ne izpolni, letnik ponavlja.
23. člen
(napredovanje ob spremembi učne pogodbe)
Če delodajalec in vajenec spremenita ali odpovesta učno pogodbo po 37. in 38. členu, pri podaljšanju vajeniškega razmerja pa po 40. členu zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, ali če vajenec sporazumno zamenja učno mesto in sklene novo pogodbo, mora delodajalec v sedmih dneh o tem pisno obvestiti šolo.
Ravnatelj šole mora po prejemu obvestila na pristojni zbornici preveriti, ali so še izpolnjeni pogoji za nadaljnje izobraževanje in napredovanje v naslednji letnik.
24. člen
(hitrejše napredovanje)
Šola omogoči nadpovprečno uspešnemu dijaku, da z opravljanjem predmetnih izpitov v enem šolskem letu izpolni obveznosti iz dveh letnikov ali iz posameznih predmetov naslednjega letnika.
Hitrejše napredovanje lahko predlaga dijak, njegovi starši, razrednik, oddelčni učiteljski zbor, šolska svetovalna služba ali delodajalec.
O hitrejšem napredovanju dijaka odloči učiteljski zbor. Če šola predlaga hitrejše napredovanje za vajenca, si mora pred odločitvijo pridobiti pisno mnenje delodajalca.
25. člen
(ponavljanje)
Dijak, ki do konca šolskega leta ni opravil obveznosti iz izobraževalnega programa, lahko enkrat ponavlja letnik v istem izobraževalnem programu.
Ne glede na določbo iz prejšnjega odstavka tega člena ima dijak pravico večkrat obiskovati letnik, če zaradi bolezni, starševstva, vojaških obveznosti, izjemnih socialnih in družinskih okoliščin, uveljavljanja pravic iz 56. člena zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju in podobnih razlogov ni izpolnil vseh obveznosti iz izobraževalnega programa.
Ravnatelj šole lahko odloči, da dijak napreduje v naslednji letnik in mu določi pogoje in roke, do katerih jih mora izpolniti.
V. IZPITI
26. člen
(vrste izpitov)
Po tem pravilniku se v šoli opravljajo sprejemni, popravni, predmetni, diferencialni, dopolnilni, delni in zaključni izpiti.
Izpiti so pisni in ustni, lahko pa tudi samo pisni ali samo ustni. Pri izpitu se ocenjuje tudi nastop, opravljanje vaj, zagovor seminarske ali projektne naloge. Pri izpitih iz praktičnega znanja vse ocenjujejo izdelki, ustrezno dokumentirane storitve ter zagovor in poročilo o opravljenem delu.
27. člen
(sprejemni izpit)
Pri sprejemnem izpitu se preizkusijo nadarjenost ali psihofizične sposobnosti, v skladu s pogoji za vpis.
Sprejemne izpite opravljajo kandidati v šoli, ki izvaja izobraževalni program, v katerega se želijo vpisati.
28. člen
(popravni izpit)
Pri popravnem izpitu se ocenjuje dijakovo znanje iz posameznih predmetov, pri katerih je negativno ocenjen.
Kadar pouk posameznega predmeta ne traja do konca pouka v šolskem letu, lahko dijak opravlja popravni izpit pred koncem pouka v roku, ki ga določi šola.
29. člen
(predmetni izpit)
Pri predmetnem izpitu se ocenjuje znanje dijaka, ki hitreje napreduje ali je ob koncu pouka v šolskem letu neocenjen. Dijak lahko opravlja predmetne izpite do konca šolskega leta. Ravnatelj jih lahko dovoli opravljati tudi po koncu šolskega leta.
Dijak s posebnimi potrebami in dijak iz drugega odstavka 46. in 48. člena zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju lahko opravlja predmetne izpite tudi po vpisu v naslednji letnik, če tako odloči ravnatelj.
30. člen
(diferencialni izpit)
Pri diferencialnem izpitu se ocenjuje znanje, potrebno za prestop v drug izobraževalni program.
Diferencialne izpite opravlja dijak v šoli, ki izvaja izobraževalni program, v katerega želi prestopiti.
31. člen
(dopolnilni izpit)
Pri dopolnilnem izpitu se ponovno ocenjuje dijakovo znanje iz posameznih predmetov, pri katerih si želi izboljšati pozitivno oceno. Ocena se lahko izboljšuje samo enkrat.
Dopolnilni izpit se opravlja od konca pouka do konca šolskega leta, v zadnjem letniku pa do 30. septembra, v roku, ki ga določi ravnatelj.
Če dijak pri opravljanju dopolnilnega izpita dobi nižjo oceno, se ta ne upošteva.
32. člen
(delni izpit)
Pri poklicnem tečaju ter pri odraslih učitelj lahko ocenjuje znanje tudi z vsebinsko zaokroženimi delnimi izpiti. Kdor uspešno opravi vse delne izpite, je lahko oproščen opravljanja predmetnega izpita.
33. člen
(zaključni izpit)
Z zaključnim izpitom se v skladu s posebnim predpisom preverja in ocenjuje znanje, potrebno za pridobitev javnoveljavne izobrazbe.
34. člen
(izpitne komisije)
Vsi izpiti, razen delnega, se opravljajo pred izpitno komisijo. Izpitna komisija ima predsednika, izpraševalca in enega člana. Imenuje jo ravnatelj.
Izpraševalec, lahko pa tudi strokovni aktiv, pripravi teme, naloge in vprašanja za pisni oziroma ustni del izpita.
Izpitna komisija oceni dijaka na obrazložen predlog izpraševalca takoj po ustnem izpitu. O oceni obvesti dijaka predsednik izpitne komisije.
35. člen
(pravica opravljanja popravnih izpitov)
Dijak ima lahko popravne izpite iz največ treh predmetov. Do konca šolskega leta se opravljajo največ dvakrat.
Če ima dijak tri popravne izpite, lahko v junijskem roku opravlja dva. Ravnatelj na predlog učitelja določi, katerega opravlja prvič v jesenskem roku.
36. člen
(število izpitov)
Dijak opravlja najprej predmetne izpite, nato pa popravne. Če skupno število izpitov v izpitnem roku ni večje od treh, lahko opravlja izpite po svoji izbiri.
37. člen
(opravljanje izpitov)
Dijak opravlja popravne in predmetne izpite na šoli, v kateri je vpisan. Predmetni izpit iz predmeta, ki ga izobraževalni program ne vsebuje, pa lahko tudi na drugi ustrezni šoli.
Na isti dan lahko dijak opravlja največ dva izpita oziroma enega, če ima pisni in ustni del.
38. člen
(trajanje izpita)
Pisni izpit oziroma pisni del izpita traja najmanj 45 minut in največ 90 minut. Nastop oziroma vaje trajajo največ 45 minut. Ustni del izpita oziroma zagovor seminarske naloge traja največ 20 minut. Če je izpit samo usten, traja največ 30 minut. Dijak ima pravico do 15-minutne priprave na ustni izpit oziroma njegov ustni del.
39. člen
(izpitni roki)
Roki, pogoji, način in postopek opravljanja izpitov se določijo z letnim delovnim načrtom šole in v skladu z izobraževalnim programom tako, da dijak lahko opravi vse obveznosti za napredovanje v naslednji letnik do konca šolskega leta.
Pri tem šola zagotavlja, da se opravljajo:
– sprejemni izpiti v skladu z vpisnimi roki in postopki,
– popravni in predmetni izpiti najmanj v dveh rokih, in sicer v spomladanskem med 13. junijem in 10. julijem in v jesenskem med 20. in 31. avgustom,
– diferencialni izpiti najmanj v treh rokih, in sicer junija, od 20. avgusta do poteka roka za vpis ter med zimskimi počitnicami,
– zaključni izpiti v spomladanskem, jesenskem in zimskem roku v skladu s pravilnikom o šolskem koledarju za gimnazije, poklicne, srednje tehniške in strokovne šole.
Razpored izpitov mora biti objavljen najmanj dva dni pred rokom za njihovo opravljanje.
Ravnatelj lahko iz utemeljenih razlogov določi tudi izredne izpitne roke. Pred odločitvijo si mora pridobiti mnenje učiteljskega zbora.
40. člen
(prijava in odjava)
Dijak se prijavi k izpitu najkasneje pet dni pred izpitnim rokom, odjavi pa se lahko najkasneje tri dni prej.
Če dijak iz upravičenih razlogov ne pride k izpitu ali med izpitom odstopi, ga lahko opravlja še v istem roku, če je to mogoče. O upravičenosti razlogov na podlagi pisne prošnje dijaka ali njegovih staršev in dokazil odloči ravnatelj najkasneje v štiriindvajsetih urah po prejemu.
Če se dijak pravočasno ne odjavi ali se iz neupravičenih razlogov ne udeleži izpita ali ga prekine, je neocenjen.
VI. SPREMLJANJE OCENJEVANJA ZNANJA TER NAPREDOVANJE IN SVETOVANJE
41. člen
(analiza ocenjevanja)
Strokovni organi šole najmanj ob koncu vsakega ocenjevalnega obdobja analizirajo uspeh pri posameznih predmetih, in sicer za vsakega dijaka, oddelek in učno skupino.
Analizo v posameznem ocenjevalnem obdobju obravnavajo dijaki oddelka v navzočnosti razrednika, lahko pa tudi učiteljev posameznih predmetov.
42. člen
(svetovanje)
Glede na dijakovo uspešnost razrednik, učitelj in svetovalna služba svetujejo pri:
– napredovanju po izobraževalnem programu, zlasti pri odločanju o izbirnem delu,
– izbiri predmetov zaključnega izpita,
– preusmeritvi v drug izobraževalni program oziroma šolo,
– iskanju dela oziroma nadaljnjem izobraževanju.
VII. PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA ODRASLIH
43. člen
(ocenjevanje znanja odraslih)
Znanje odraslih se ocenjuje z ustreznimi oblikami in metodami sprotnega ocenjevanja znanja v skladu s tem pravilnikom.
Ne glede na določbe tega pravilnika se lahko kot oblika sprotnega preverjanja in ocenjevanja znanja odraslih opravljajo tudi predmetni izpiti, kot delni izpiti, izpiti po posameznih letnikih, za celoten izobraževalni program, po modulih oziroma delih izobraževalnega programa.
Odrasli opravljajo predmetne izpite v izobraževalni organizaciji, pri kateri so se prijavili k izpitu oziroma kjer so vpisani.
44. člen
(izpitni roki)
Ocenjevalna obdobja ter roki za opravljanje izpitov odraslih se lahko določijo z letnim delovnim načrtom zunaj rokov, ki veljajo za dijake.
45. člen
(večkratno opravljanje izpitov)
Odrasli lahko opravljajo izpite večkrat, dvakrat pri učitelju predmeta, tretjič in nadalje pa pred izpitno komisijo.
46. člen
(oprostitev)
Odrasli so oproščeni ocenjevanja znanja pri predmetih oziroma delih izobraževalnega programa, za katere lahko v skladu z navodilom ministra, pristojnega za šolstvo, s spričevalom ali z drugim javnoveljavnim dokumentom dokažejo enakovreden standard znanja.
47. člen
(samoizobraževanje)
Izpite opravljajo lahko tudi odrasli, ki so si znanje pridobili s samoizobraževanjem.
48. člen
(napredovanje odraslih)
Kljub določbam tega pravilnika lahko odrasli napredujejo po izobraževalnem programu in opravljajo izpite ne glede na letnik.
Odrasli uspešno končajo letnik, ko so pozitivno ocenjeni iz vseh predmetov in opravijo še druge obveznosti po programu.
49. člen
(obveščanje odraslih)
Določbe drugega in tretjega odstavka 11. ter določbe 12. člena tega pravilnika, ki se nanašajo na pravico staršev, ne veljajo za odrasle.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
50. člen
(veljavnost učnih načrtov)
Do uveljavitve novih izobraževalnih programov v skladu z zakonom o poklicnem in strokovnem izobraževanju se namesto katalogov znanja oziroma izpitnih katalogov uporabljajo veljavni učni načrti.
51. člen
(uveljavljanje določila o napovedanem ustnem ocenjevanju)
Določba četrtega odstavka 14. člena tega pravilnika se začne uporabljati najkasneje v šolskem letu 2000/2001.
52. člen
(ocenjevanje športne vzgoje)
Do uvedbe novih izobraževalnih programov poklicne ali strokovne šole se športna vzgoja ocenjuje z ocenami zelo uspešno, uspešno, manj uspešno. Vse ocene so pozitivne.
53. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z uveljavitvijo tega pravilnika se za preverjanje in ocenjevanje znanja v poklicnih in strokovnih šolah preneha uporabljati pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 5/81, 29/85, 10/88, 6/90 in Uradni list RS, št. 81/94 in 20/95), razen določb petega in šestega odstavka 18. člena in določb o zaključnem izpitu, ki se uporabljajo do sprejema pravilnika o opravljanju zaključnih izpitov v poklicnem in strokovnem izobraževanju, če niso v nasprotju s tem pravilnikom.
54. člen
(uveljavljanje pravilnika)
Pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, izvajati pa se začne s 1. septembrom 1997.
Št. 603-12/97
Ljubljana, dne 28. julija 1997.
dr. Slavko Gaber l. r.
Minister
za šolstvo in šport
