Na podlagi pete, enajste in osemindvajsete alinee 114. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 82/94, 21/95 in 16/96), prvega in drugega odstavka 11. člena zakona o ukrepih v živinoreji (Uradni list SRS, št. 17/78, 29/86 in Uradni list RS, št. 29/95) ter drugega odstavka 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 in 29/95) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ta pravilnik določa sistematične preiskave plemenskih živali, živalskega semena, jajčnih celic in zarodkov, pogoje in norme njihove zdravstvene ustreznosti, veterinarsko sanitarne ukrepe, ki jih morajo izvajati osemenjevalna središča, vzrejališča plemenjakov in pooblaščene veterinarske organizacije, veterinarsko inšpekcijsko nadzorstvo nad pridobivanjem, skladiščenjem in prometom živalskega semena, jajčnih celic in zarodkov, evidenco ter druge obveznosti.
Pravilnik se nanaša na goveda, konje, koze, ovce in prašiče, VII. poglavje o zdravstveni ustreznosti drugih vrst plemenskih živali pa se nanaša na perutnino, kunce, ribe in čebele.

Živali, ki se vključujejo v osemenjevalno središče ali v naravni pripust, morajo izhajati iz reje, ki je pod stalno veterinarsko kontrolo.
Reje plemenjakov, darovalk jajčnih celic in zarodkov morajo biti proste naslednjih bolezni:
1. goveda: bruceloze, tuberkuloze, paratuberkuloze, slinavke in parkljevke, enzootske goveje levkoze, infekcioznega bovinega rinotraheitisa in infekcioznega pustularnega vulvovaginitisa, goveje virusne diareje-mukozne bolezni, goveje trihomoniaze, goveje genitalne kampilobakterioze, mrzlice Q, pljučne kuge govedi, vezikularnega stomatitisa, goveje kuge, bolezni modrikastega jezika, trihofitije in garij;
2. prašiči: bruceloze, tuberkuloze, klasične prašičje kuge, afriške prašičje kuge, leptospiroze, bolezni Aujeszkega, virusnega vnetja želodca in črevesja pri prašičih, nalezljive ohromelosti prašičev, vezikularnega stomatitisa, ter prašičje dizenterije.
Živali ne smejo biti cepljene proti slinavki in parkljevki, bolezni Aujeszkega in virusnemu vnetju želodca in črevesja prašičev;
3. kopitarji: kužne malokrvnosti kopitarjev, infekcioznega metritisa kopitarjev, konjskega arteritisa, venezuelskega encefalomielitisa, konjske kuge, smrkavosti, afriške smrkavosti, spolne kuge konj, vezikularnega stomatitisa, bornske bolezni, influence konj in garij;
4. ovce in koze: bruceloze, tuberkuloze, paratuberkuloze, slinavke in parkljevke, klamidijskega zvrgavanja ovac, mrzlice Q, nalezljive (enzootske) šepavosti ovac, salmoneloze, bolezni modrikastega jezika, borderjeve bolezni, praskavca in garij.
Drobnica ne sme biti cepljena proti slinavki in parkljevki.

Pred vključitvijo v osemenjevalno središče ali v naravni pripust, morajo biti plemenjaki pregledani in prosti naslednjih bolezni:
1. plemenski biki: bruceloze, tuberkuloze, paratuberkuloze, enzootske goveje levkoze, infekcioznega bovinega rinotraheitisa in infekcioznega pustularnega vulvovaginitisa, goveje virusne diareje-mukozne bolezni (prosti virusa), goveje genitalne kampilobakterioze, psitakoze, mrzlice Q ter ne smejo biti izločevalci leptospir.
2. plemenski merjasci: bruceloze, tuberkuloze, leptospiroze, bolezni Aujeszkega in virusnega vnetja želodca in črevesja pri prašičih.
3. plemenski žrebci: kužne malokrvnosti kopitarjev, infekcioznega metritisa kopitarjev in konjskega arteritisa.
4. plemenski ovni: ovčje bruceloze (Brucella melitensis in ovis), tuberkuloze, mrzlice Q, klamidijskega zvrgavanja ovac in borderjeve bolezni.
5. plemenski kozli: bruceloze (Brucella melitensis), tuberkuloze, mrzlice Q, klamidijskega zvrgavanja ovc in borderjeve bolezni.
Določbe tega člena veljajo tudi za druge živali, ki so v osemenjevalnem središču.

Bikec, ki izvira iz reje bikovskih mater, mora biti pred vhlevitvijo v izolatorij vzrejališča pregledan in prost bruceloze, levkoze, infekcioznega bovinega rinotraheitisa in infekcioznega pustularnega vulvovaginitisa in goveje virusne diareje-mukozne bolezni.
V izolatoriju vzrejališča mora biti bikec v razmaku 14 dni dvakrat tretiran s streptomicinom (25 mg/1kg telesne teže). Mesec dni po vhlevitvi mora biti pregledan na brucelozo, levkozo, tuberkulozo, infekciozni bovini rinotraheitis in infekciozni pustularni vulvovaginitis (serološko), in govejo virusno diarejo-mukozno bolezen (negativna izolacija virusa). Bikec se lahko vključi v vzrejališče le, če so rezultati preiskav negativni.
Pred odhodom bika iz vzrejališča v izolatorij osemenjevalnega središča morajo biti opravljene preiskave na brucelozo, tuberkulozo, levkozo, infekciozni bovini rinotraheitis in infekciozni pustularni vulvovaginitis (serološko), govejo virusno diarejo-mukozno bolezen (negativna izolacija virusa) in govejo genitalno kampilobakteriozo.
V izolatoriju osemenjevalnega središča se prvi in tretji teden po vhlevitvi bik tretira s streptomicinom (25 mg/1kg telesne teže). Po 30 dneh pa se opravijo preiskave na brucelozo, levkozo, infekciozni bovini rinotraheitis in infekciozni pustularni vulvovaginitis (serološko), govejo virusno diarejo-mukozno bolezen (negativna izolacija virusa), psitakozo, govejo trihomonijazo in govejo genitalno kampilobakteriozo.
V osemenjevalnem središču se bikom dvakrat letno pregleda seme na čistočo, enkrat letno pa morajo biti biki pregledani na brucelozo, tuberkulozo, levkozo, infekciozni bovini rinotraheitis in infekciozni pustularni vulvovaginitis, govejo virusno diarejo-mukozno bolezen, govejo genitalno kampilobakteriozo, govejo trihomonijazo in leptospirozo.
Biki, odbrani za naravni pripust, ki ne izhajajo iz vzrejališča morajo biti prosti bolezni, navedenih v 2. in 3. členu tega pravilnika.

Reje, iz katerih izhajajo žrebeta, ki se vhlevljajo v žrebetišča, morajo biti proste infekciozne anemije kopitarjev. Pri žrebetu in kobili se opravi serološka preiskava na to bolezen.
V žrebetišču se izvaja veterinarsko-sanitarni red tako, da se živali vakcinirajo proti influenci konj, konjskemu virusnemu rinopneumonitisu in tetanusu. Dvakrat na leto se opravi pregled na konjski arteritis. Prav tako se dvakrat na leto opravi kontrola parazitov (črevesnih in pljučnih) in dehelmintizacija po potrebi. Živali morajo biti pregledane tudi na garje.
Plemenjaki se vsako leto pregledujejo na bolezni, ki jih predpisujejo določila 3. člena tega pravilnik

Plemenski merjasec mora biti prost naslednjih bolezni: bruceloze, tuberkuloze, slinavke in parkljevke, klasične prašičje kuge, afriške prašičje kuge, leptospiroze, Aujeszkijeve bolezni, vezikularnega stomatitisa, virusnega vnetja želodca in črevesja pri prašičih in prašičje dizenterije. Pred odhodom iz selekcijskega središča mora biti plemenski merjasec pregledan še na plodnost in na konstitucijske napake. Imeti mora zdravstveno spričevalo o predpisanih in opravljenih preiskavah na kužne bolezni in pisno izjavo, da je reja prosta bolezni, predpisanih po tem pravilniku.
Nadaljnji letni pregledi se opravljajo po določilih 3. člena tega pravilnika.

Pred vključitvijo samcev jagnjet in kozličev v vzrejališče, morajo živali izpolnjevati pogoje iz 2. in 3. člena tega pravilnika.
Ovni in kozli, ki gredo iz vzrejališča, morajo biti pregledani in prosti naslednjih bolezni: bruceloze Brucelle melitensis, (ovni tudi Brucelle ovis), mrzlice Q, klamidijskega zvrgavanja ovac in borderjeve bolezni.
Te pogoje morajo izpolnjevati tudi samci jagnjet in kozličev, ki niso vzrejeni v vzrejališču in so odbrani za naravni pripust.

V živalskem semenu ne sme biti patogenih mikroorganizmov.
V bikovem semenu ne sme biti povzročiteljev bruceloze, infekcioznega bovinega rinotraheitisa in infekcioznega pustularnega vulvovaginitisa, goveje virusne diareje-mukozne bolezni, goveje genitalne kampilobakterioze in trihomonijaze.
V merjaščevem semenu ne sme biti povzročiteljev bruceloze, bolezni Aujeszkega, leptospiroze in virusnega vnetja želodca in črevesja pri prašičih.
V žrebčevem semenu ne sme biti povzročiteljev konjskega arteritisa in infekcioznega metritisa kopitarjev.
V ovnovem in kozlovem semenu ne sme biti povzročiteljev bruceloze (Brucella melitensis, pri ovnu pa še Brucella ovis) in borderjeve bolezni.
Za higiensko neustrezno živalsko seme (glede na čistočo) velja tisto, ki je onesnaženo s tujimi primesmi (dlaka, urin, žaganje, eritrociti, kri, delci stelje).

Jajčne celice in zarodke lahko pridobiva organizacija za pridobivanje in presajanje zarodkov, in sicer v laboratoriju ali v reji, ki ima določene prostore, ki izpolnjujejo veterinarsko-sanitarne pogoje, ali v za to prirejenem mobilnem laboratoriju in to pri živalih, ki na dan odvzema ne kažejo kliničnih znakov bolezni.
Reja, iz katere ta žival izvira, in tista, v kateri se nahaja darovalka zarodkov, morata biti prosti bolezni, ki se lahko prenašajo z zarodki. Prenos zamrznjenih zarodkov ni dovoljen, če so bile 30 dni po njihovem pridobivanju v čredi, iz katere zarodki izvirajo, ugotovljene bolezni, ki se z njim prenašajo.
Izjemoma se lahko pridobijo jajčne celice in zarodki tudi od živali iz reje, ki je sicer okužena z določenimi boleznimi, če da za to dovoljenje ministrstvo pristojno za živinorejo in veterinarstvo.

Preden se živali iz vzrejališč prvič vključijo med plemenjake v osemenjevalno središče oziroma naravni pripust, mora biti opravljen popoln pregled njihove oploditvene sposobnosti.
Pri plemenjakih v vzrejališču in v osemenjevalnem središču opravi pregled Veterinarski inštitut Slovenije, pri plemenjakih v naravnem pripustu pa Veterinarski zavod Slovenije v sodelovanju z drugimi veterinarskimi organizacijami (v nadaljnjem besedilu: Veterinarski inštitut Slovenije).
Popoln pregled oploditvene sposobnosti plemenjaka obsega:
– klinični pregled živali (temperament, kondicija, morebitne konstitucijske napake, pregled spolnih organov, libido in obnašanje pri paritvi);
– ugotavljanje sposobnosti za pridobivanje semena;
– makroskopsko oceno semena (količina, barva, konzistenca, vonj in pH);
– mikroskopsko oceno semena pregledane živali (ocena valovanja semena pri biku, ovnu in kozlu, delež gibljivih, progresivno gibljivih, normalnih in živih semenčic, poškodovanih akrosomov ter skupno število progresivno gibljivih in morfološko normalnih semenčic v ejakulatu);
– mikrobiološko preiskavo semena pregledane živali glede na kontaminiranost;
– preiskave biokemičnih lastnosti semena, značilnih za posamezno vrsto plemenjakov;
– pri plemenjakih, predvidenih za potrebe osemenjevanja, ugotavljanje sposobnosti semena za konzerviranje v tekočem stanju in za globoko zamrzovanje.
Živali, ki niso vzrejene v vzrejališču in so odbrane za naravni pripust, morajo biti predhodno zdravstveno pregledane na morebitne konstitucijske in dedne napake.

Plemenjaki, katerih seme se uporablja za osemenjevanje, se ne smejo uporabljati za naravni pripust 30 dni pred jemanjem semena.

Po odvzemu morajo biti ejakulati, jajčne celice in zarodki označeni na predpisan način.

Pred skladiščenjem ali oddajo živalskega semena v promet, mora biti embalaža, v kateri se hrani seme, jasno in trajno označena.
Označba embalaže mora vsebovati registrsko številko osemenjevalnega središča, evidenčno številko živali, ime in pasmo plemenjaka ter številko serije oziroma datum odvzema semena.
Označba za sveže seme mora razen oznak iz prejšnjega odstavka vsebovati tudi rok uporabe, pri merjaščevem semenu pa še kategorijo odbire.

Jajčne celice in zarodki morajo biti v ustrezni embalaži.
Embalaža za jajčne celice in zarodke mora biti označena s serijsko številko dokumenta. Dokument pa mora vsebovati: serijsko številko, ime in številko darovalke, podatke o mestu in datumu pridobivanja, nadaljnje obdelave ter zamrzovanja, krvni skupini darovalke in plemenjaka (če se to zahteva za dokazovanje rodovnika), zapis in rezultate preiskav na specifične kužne bolezni, ime organizacije ter imena članov in vodje skupine strokovnjakov, ki je jajčno celico ali zarodek ocenila in na določen način obdelala.
Dokument za zarodek pa mora vsebovati še ime in številko plemenjaka (očeta zarodka) in podatke o biološki starosti zarodka.

Živalsko seme, jajčne celice in zarodki so zdravstveno ustrezni, če:
– so pridobljeni v osemenjevalnem središču, organizaciji za pridobivanje in presajanje zarodkov oziroma v plemenski reji, ki ni okužena z boleznimi iz 2. člena tega pravilnika;
– ne vsebujejo patogenih mikroorganizmov ali povzročiteljev kužnih bolezni;
– po svojih biokemijskih, biofizikalnih in morfoloških lastnostih ustrezajo minimalnim pogojem za oploditveno sposobnost iz 16. člena tega pravilnika;
– so semenu dodani antibiotiki v skladu s predpisi Evropske zveze (Dodajajo se naslednji antibiotiki: streptomicin 500 IE/1 ml, penicilin 500 IE/1ml, linkomicin 150 IE/1 ml ali spectinomicin 300 IE/1 ml. Takoj po dodajanju antibiotikov mora biti razredčeno seme vsaj na +5 °C najmanj 45 minut);
– so dodatki k razredčevalcu pred pripravo semena sterilni;
– je seme shranjeno v ustrezno zaprtih in vidno označenih posodah, ki so bile predhodno očiščene, razkužene ali sterilizirane.

Živalski ejakulat in živalsko seme namenjeno za osemenjevanje, morata glede na vrsto živali po svojih biokemijskih, biofizikalnih in morfoloških lastnostih izpolnjevati naslednje minimalne pogoje za oploditveno sposobnost:
BIK
a) ejakulat:
– volumen: 2 ml,
– barva: slonokoščena, rumenkasta, mlečna,
– konzistenca: kot mleko,
– vonj: vrstnospecifičen,
– progresivna gibljivost semenčic: 70%,
– gostota: 0,6 miljona semenčic v mm3,
– valovanje: dobro,
– pH: 6.5 do 6.9,
– delež mrtvih semenčic: do 20%,
– delež patoloških semenčic: do 20%;
b) razredčeno seme:
– progresivna gibljivost semenčic: 70%;
c) zamrznjeno seme:
– progresivna gibljivost semenčic: 50%,
– delež morfološko spremenjenih semenčic: do 30%,
– progresivna gibljivost po rezistenčnem testu po Mullerju: vsaj 40%,
– število progresivno gibljivih in morfološko normalnih semenčic v dozi po odtajanju: vsaj 10 milijonov.
MERJASEC
a) ejakulat:
– volumen: 100 ml,
– barva: mlečno bela,
– konzistenca: kot mleko,
– vonj: vrstnospecifičen,
– progresivna gibljivost semenčic: vsaj 60%,
– odstopanje v gibljivosti: 10 do 20%,
– delež mrtvih semenčic: do 20%,
– delež patološko spremenjenih semenčic: do 20%,
– gostota: 0.1 milijona semenčic v mm3,
– pH: 7.2 do 7.4;
b) razredčeno seme:
– progresivna gibljivost semenčic: vsaj 60%,
– število progresivno gibljivih in morfološko normalnih semenčic v dozi za osemenitev: 3 milijarde;
c) zamrznjeno seme:
– volumen semena: 50 ml,
– število gibljivih semenčic: 5 milijard.
ŽREBEC
a) ejakulat:
– volumen: 50 ml,
– volumen brez sluzi: vsaj 25 ml,
– barva: sivobela,
– konzistenca: vrstnospecifična,
– vonj: vrstnospecifičen,
– pH: 7.3 do 7.8,
– progresivna gibljivost semenčic: vsaj 60% (odvisno od paritvene sezone in starosti plemenjaka),
– odstopanja v gibanju: 10 do 20%,
– delež mrtvih semenčic: do 25%,
– gostota: 0,1 milijona semenčic v mm3,
– delež patoloških semenčic: do 30% (odvisno od paritvene sezone in starosti plemenjaka),
– skupno število semenčic v ejakulatu: vsaj 2 milijardi, od tega vsaj 1 milijarda progresivno gibljivih;
b) razredčeno seme:
– progresivna gibljivost semenčic: vsaj 60%,
– število progresivno gibljivih in morfološko normalnih semenčic v dozi za osemenitev: vsaj 500 milijonov;
c) zamrznjeno žrebčevo seme:
– progresivna gibljivost semenčic: vsaj 40%,
– število progresivno gibljivih in morfološko normalnih semenčic v dozi za osemenitev: vsaj 500 milijonov.
OVEN IN KOZEL:
a) ejakulat:
– volumen: 0,5 ml,
– barva: slonokoščena,
– konzistenca: kot smetana,
– vonj: vrstnospecifičen,
– pH: 6.0 do 7.0,
– valovanje: dobro,
– progresivna gibljivost semenčic: do 7o% (odvisno od paritvene sezone in starosti plemenjaka),
– odstopanja v gibljivosti: 10 do 20%,
– delež mrtvih semenčic: do 20%,
– gostota: 1 milijon semenčic v mm3,
– delež patoloških semenčic: do 20%;
b) razredčeno seme:
– progresivna gibljivost semenčic: vsaj 70%,
– število progresivno gibljivih semenčic v dozi za osemenitev:
70 do 100 milijonov;
c) zamrznjeno seme:
– število gibljivih semenčic: 200 milijonov.

Jajčne celice in zarodki morajo pred presaditvijo izpolnjevati naslednje kriterije:
a) izvirati morajo od živali, ki so pod stalno veterinarsko kontrolo;
b) ovojnica (zona pelucida) ne sme biti poškodovana, na njej ne smejo biti prisotne nobene celice. Uporaba jajčnih celic ali zarodkov s poškodovano ovojnico je dovoljena le, če je:
– poškodba nastala pri mikromanipulaciji v sterilnem okolju in če so bile jajčne celice ali zarodki pred postopkom mikromanipulacije predpisano obdelani;
– poškodba nastala pri zamrzovanju oziroma odtajanju jajčnih celic ali zarodkov, ki so bili pred zamrzovanjem predpisano obdelani;
c) pred presaditvijo ali zamrzovanjem morajo biti jajčne celice ali zarodki vsaj desetkrat preprani v sterilnem mediju s širokospektralnim antibiotikom, količina medija mora biti najmanj stokrat večja od količine medija z jajčno celico ali zarodkom;
d) globoko zamrznjeni morajo biti pravilno označeni, da je mogoča njihova identifikacija;
e) Zarodki pa morajo biti na dan pridobivanja v pričakovanem biološkem razvojnem stadiju.

V veterinarski postaji osemenjevalnega središča mora biti vsak ejakulat pred nadaljnjo obdelavo makroskopsko in mikroskopsko pregledan.
Makroskopski pregled semena iz prejšnjega odstavka obsega naslednje parametre: količino, barvo, konzistenco in vonj.
Mikroskopski pregled semena iz prvega odstavka tega člena pa obsega naslednje parametre: valovanje semena (pri bikih, ovnih ter kozlih), gibljivost semenčic, prisotnost primesi in gostoto semena.

Takoj po razredčenju mora biti živalsko seme v laboratoriju veterinarske postaje osemenjevalnega središča ponovno mikroskopsko pregledano. Pred pripravo doz za osemenjevanje mora biti ocenjeno število ter delež progresivno gibljivih in morfološko normalnih semenčic.

Globoko zamrznjeno živalsko seme mora biti pred skladiščenjem 30 dni v izolaciji.
Globoko zamrznjeno živalsko seme mora biti skladiščeno tako, da je mogoče naknadno odvzeti vzorce semena iste serije, oziroma skladiščeno ločeno po posameznih serijah do dokončne kontrole.
Vzorec globoko zamrznjenega živalskega semena, namenjenega za preiskavo, se od odvzema do preiskave hrani v tekočem dušiku.
V tem času, ko je seme v izolaciji, Veterinarski inštitut Slovenije opravi za vsako serijo semena pregled naslednjih parametrov zdravstvene ustreznosti:
– stanje embalaže,
– delež gibljivih semenčic po odtajanju,
– delež progresivno gibljivih semenčic po odtajanju,
– delež gibljivih semenčic po rezistenčnem testu,
– delež progresivno gibljivih semenčic, po rezistenčnem testu,
– število gibljivih semenčic v dozi za osemenitev,
– število progresivnih gibljivih semenčic v dozi za osemenitev.
Po opravljenih preiskavah izda Veterinarski inštitut Slovenije pisno potrdilo o zdravstveni ustreznosti semena.

Če veterinarska postaja v osemenjevalnem središču pri pregledu svežega ali razredčenega semena ugotovi, da živalsko seme ne izpolnjuje minimalnih pogojev, ki jih določa ta pravilnik, mora takšen ejakulat uničiti.
Če Veterinarski inštitut Slovenije pri pregledu odtajanega globoko zamrznjenega živalskega semena pred vskladiščenjem ugotovi, da ne izpolnjuje pogojev, ki jih določata 16. in 20. člen tega pravilnika, mora veterinarska postaja v osemenjevalnem središču uničiti celotno serijo globoko zamrznjenega semena plemenjaka.
Če se ugotovi, da so zarodki neustrezni in da ne izpolnjujejo pogojev, ki jih določajo določbe 14. in 17. člena tega pravilnika, jih mora organizacija za pridobivanje zarodkov uničiti.

Ob distribuciji semena mora odgovorna oseba osemenjevalnega središča na zahtevo izvajalca osemenjevanja predložiti poleg dobavnice še dokument o ustreznosti serij semena, ki jih predpisujejo določila četrtega odstavka 20. člena tega pravilnika. Embalaža (GOBELET) v kateri se nahajajo doze semena, mora biti označena z imenom plemenjaka in s serijami odvzema ejakulata.
Ob oddaji semena iz osemenjevalnega središča, mora biti k dozam semena za posameznega bika priložena še označevalna doza. Označevalna doza mora biti prisotna v embalaži za seme vse do porabe zadnje doze semena od posameznega bika, nato se vrne osemenjevalnemu centru.

Če Veterinarski inštitut Slovenije ali Veterinarski zavod Slovenije pri pregledu pred uvrstitvijo samcev med plemenjake oziroma v času uporabe plemenjakov ugotovi, da živali izhajajo iz okužene reje ali niso sposobne za pridobivanje semena oziroma za naravni pripust in da seme ne izpolnjuje minimalnih pogojev, ki jih določa ta pravilnik, mora svoje ugotovitve hkrati s predlogom za začasno ali trajno izločitev takega plemenjaka takoj posredovati ministrstvu, pristojnemu za živinorejo ter Veterinarski upravi Republike Slovenije in sicer za plemenjake v osemenjevalnem središču, vzrejališču in plemenske žrebce, oziroma referentu za kmetijstvo na upravni enoti za vse druge vrste plemenjakov v naravnem pripustu.

Vsako pošiljko živalskega semena, jajčnih celic in zarodkov mora pri uvozu v Republiko Slovenijo spremljati potrdilo o izvoru in zdravstvenem stanju le-teh. Z njim se potrjuje, da:
– so plemenjaki pod redno veterinarsko-sanitarno kontrolo;
– živalsko seme izpolnjuje pogoje 15. člena tega pravilnika;
– po svojih biokemičnih, biofizikalnih in morfoloških lastnostih izpolnjuje minimalne pogoje za oploditveno sposobnost, ki jih določa 16. člen tega pravilnika;
– je seme shranjeno v ustrezno zaprtih in vidno označenih posodah, ki so bile predhodno očiščene, razkužene ali sterilizirane in pred uporabo v dovoljenih skladiščih zapečatene in oštevilčene;
– jajčne celice in zarodki izpolnjujejo mininimalne pogoje iz 14. in 17. člena tega pravilnika;
– ima plemenska žival znano poreklo.

O vsaki ugotovitvi bolezni plemenjaka s trajnimi motnjami za razmnoževanje ali zdravstveni neustreznosti živalskega semena mora veterinarska organizacija, ki to ugotovi, takoj obvestiti Veterinarsko upravo Republike Slovenije in upravni organ, pristojen za živinorejo, ki je izdal dovoljenje za uporabo plemenjaka.

Izvajalci osemenjevanja morajo voditi evidenco z lastno zbirko podatkov o opravljenih storitvah in o tem poročati.
Izvajalec osemenjevanja mora o opravljeni storitvi stranki izdati na predpisanih obrazcih potrdilo o osemenitvi, ponovni osemenitvi, pregledu na brejost in plodnostnih motnjah. Podatki morajo biti v vse rubrike obrazcev točno in čitljivo vneseni. Obrazci so natisnjeni v treh kopijah, od katerih po eno prejme stranka, distributer semena in izvajalec osemenjevanja. Potrdilo se mora hraniti najmanj 3 leta. Osnovni podatki o živali so lahko samo iz rodovniškega lista ali iz obrazca o osemenitvi, ko je bila žival prvič osemenjena.
Podatki, ki jih vsebujejo izdana potrdila, se morajo mesečno računalniško evidentirati že pri izvajalcu osemenjevanja, ki jih potem mesečno pošilja na predpisan oziroma dogovorjen način območni enoti Veterinarskega zavoda Slovenije, pristojni živinorejski službi, in sicer do 10. v tekočem mesecu za pretekli mesec, ta pa podatke zbere in jih obdela ter sproti spremlja in analizira reprodukcijo domačih živali.
Območna enota Veterinarskega zavoda Slovenije do 15. v mesecu obvesti o rezultatih plodnosti veterinarsko ambulanto, veterinarsko inšpekcijo, vodjo oddelka za reprodukcijo Veterinarskega zavoda Slovenije in pristojno živinorejsko službo za distribucijo semena. Vodja oddelka za reprodukcijo Veterinarskega zavoda Slovenije do 20. v tekočem mesecu za pretekli mesec zbrane rezultate o plodnosti s komentarjem posreduje na predpisan oziroma dogovorjen način Veterinarski upravi Republike Slovenije, Veterinarskemu inštitutu Slovenije pa posreduje zbrane rezultate o plodnosti posameznih plemenjakov. Veterinarska uprava Republike Slovenije mesečno pošilja na predpisan oziroma dogovorjen način te rezultate ministrstvu, pristojnem za živinorejo in veterinarstvo.
Lastnik ali rejec plemenjaka v naravnem pripustu mora prav tako voditi predpisano evidenco pripustov in vsake štiri mesece poslati po eno kopijo potrdila o pripustu in pregonitvi območni enoti Veterinarskega zavoda Slovenije ter območni selekcijski službi.
Obrazci za poročanje za goveda so sestavni del tega pravilnika in so objavljeni skupaj z njim kot priloge 1 do 6.

Druge vrste plemenskih živali, valilna jajca in ikre morajo biti proste naslednjih bolezni:
Perutnina:
– kokošje jate: tuberkuloze, atipične kokošje kuge, kokošje kuge, infekcioznega bronhitisa pri perutnini, infekcioznega laringotraheitisa pri perutnini, bolezni Gumboro, epidemičnega tremorja, levkoze, kronične bolezni dihal perutnine, kokošjega tifusa, salmoneloze, psitakoze in marekove bolezni;
– puranje jate: atipične kokošje kuge, kokošje kuge, infekcioznega rinotraheitisa – TRD (Turkey rhinotracheitis disease), kronične bolezni dihal perutnine, salmoneloze, psitakoze in pastereloze;
– jate gosi in rac: kokšje kuge, infekcioznega hepatitisa gosi, infekcioznega hepatitisa rac in salmoneloze;
– nojeve jate: tuberkuloze, kokošje kuge, atipične kokošje kuge, salmoneloze, kolere perutnine, kronične bolezni dihal perutnine, psitakoze in vraničnega prisada;
– valilna jajca kokošjega tifusa, epidemičnega tremorja, salmoneloze, kronične bolezni dihal perutnine, psitakoze in levkoze.
Kunci:
bruceloze, tularemije, miksomatoze, salmoneloze, listerioze, hemoragične bolezni kuncev ter zajcev in trihofitije.
Ribe:
– postrvje jate vrtoglavosti postrvi, virusne hemoragične septikemije pri postrvih, infekciozne hematopoetske nekroze postrvi in bakterijskega nefritisa postrvi - BKD (Bacterial kidney disease);
– krapovske jate: spomladanske viremije pri krapih, eritrodermatitisa pri krapih ter vnetja ribjega mehurja pri krapih;
– ikre morajo izhajati iz matičnih jat postrvjih ali krapovskih ribogojnic, ki so proste kužnih bolezni in mora- jo biti pred inkubiranjem razkužene z aktivnim jodom (100 ml/l 10 minut pri neutralnem pH med 6 in 8).
Čebele:
čebelje družine vzrejevališč in plemenišč: hude gnilobe čebelje zalege, pohlevne gnilobe čebelje zalege, okamenele zalege in pršičavosti čebel. Pri varoozi čebeljih družin vzrejališč in plemenišč se mora opraviti zdravljenje do take mere, da ni opaziti kliničnih znakov bolezni. Pri nozemavosti pa se zdravljenje opravi tako, da v vzorcih čebeljih mrtvic ni opaziti nobenih spor Nosema apis.

Če veterinarski inšpektor pri pregledu odtajanega živalskega semena, ki je v uporabi na terenu, ugotovi, da ne izpolnjuje minimalnih pogojev, ki jih določa ta pravilnik, se mora v skladišču (kontejnerju), kjer je bil odvzet vzorec, uničiti celotno serijo semena plemenjaka. Obenem je treba preveriti lastnosti semena te serije istega plemenjaka tudi v skladišču osemenjevalnega središča. Vzorce semena v osemenjevalnem središču in pri izvajalcu osemenjevanja odvzame veterinarski inšpektor in jih pošlje v preiskavo Veterinarskemu inštitutu Slovenije.
Vso neustrezno živalsko seme se mora uničiti, razen seme za genetsko rezervo.

Če veterinarski inšpektor pri nadzoru ugotovi, da živalsko seme ne izpolnjuje pogojev, ki jih določa ta pravilnik, odredi, da morata veterinarska postaja osemenjevalnega središča in Veterinarski inštitut Slovenije, ugotoviti vzroke za neustreznost semena v skladu z določbami tega pravilnika. Na podlagi rezultatov preiskav veterinarski inšpektor odredi še druge ukrepe v skladu z zakonom o veterinarstvu in določbami tega pravilnika.
Preden se odredi ukrep uničenja semena v celoti, vključujoč tudi genetsko rezervo, oziroma se odredi izločitev plemenjaka, mora biti o ukrepu obveščeno ministrstvo, pristojno za živinorejo in veterinarstvo, ki da soglasje za uničenje semena ali izločitev plemenjaka.

Če veterinarski inšpektor pri nadzoru veterinarske ambulante ugotovi pomanjkljivosti, odredi, da jih morajo odpraviti in o tem obvesti območno enoto Veterinarskega zavoda Slovenije.
Kadar veterinarski inšpektor posumi, da živalsko seme zaradi neustreznega skladiščenja ali drugih razlogov ne ustreza, odvzame vzorce in jih pošlje v preiskavo Veterinarskemu inštitutu Slovenije. Če se ugotovi, da je seme neustrezno, veterinarski inšpektor promet takega semena prepove oziroma odredi njegovo uničenje po določbah prvega odstavka 28. člena tega pravilnika.
Veterinarski inšpektor odredi izolacijo živalskega semena jajčnih celic in zarodkov, če so le-ti epizootiološko sumljivi, kar pomeni, da so:
– brez deklaracije,
– uvoženi oziroma vneseni v državo v nasprotju s predpisi.
Rok za izolacijo je največ 60 dni. Če v tem roku pogoji iz tega pravilnika niso izpolnjeni, se seme ali zarodki uničijo. Stroški hrambe, izolacije in pregleda gredo v breme uvoznika oziroma lastnika semena ali zarodkov.

Kadar se v osemenjevalnem središču, vzrejališču ali naravnem pripustu ugotovi slaba plodnost plemenjaka, veterinarski inšpektor odredi, da mora lastnik živali zagotoviti popoln pregled oploditvene sposobnosti plemenjaka. Opravi ga Veterinarski inštitut Slovenije ali Veterinarski zavod Slovenije. Na podlagi rezultatov pregleda oploditvene sposobnosti plemenjaka je treba ravnati po določbah 23. člena tega pravilnika.

V osemenjevalnih središčih mora veterinarski inšpektor:
– sistematično spremljati zdravstveno stanje in sposobnost plemenjakov za oplojevanje na podlagi evidence;
– vsaj enkrat letno pregledati objekte;
– kontrolirati pridobivanje, skladiščenje in promet živalskega semena;
– vsaj dvakrat letno opraviti kontrolo skladiščenega živalskega semena. Odvzeti mora vzorce semena vseh plemenjakov, ki so bili v tekočem letu priznani za plemenjake in jih poslati v preiskavo Veterinarskemu inštitutu Slovenije.
Veterinarski inštitut Slovenije opravi analize in preveri ali živalsko seme izpolnjuje določila 15. člena tega pravilnika. Če je seme v času, ko se izda ukrep o omejitvah neustrezno, veterinarski inšpektor obvesti o tem ministrstvo pristojno za živinorejo in veterinarstvo ter Veterinarski zavod Slovenije.
Veterinarski inšpektor mora vsaj dvakrat letno opraviti kontrolo dela vsakega osemenjevalca. Pregledati mora:
– higiensko ustreznost opreme za osemenjevanje,
– nivo dušika v kontejnerju (seme mora biti v celoti potopljeno v tekočem dušiku),
– predpisano evidenco o osemenjevanju (ali so pravilno, čitljivo in v vseh rubrikah izpolnjena potrdila o osemenitvah).
Oddelek za reprodukcijo pri Veterinarskem zavodu Slovenije mora:
– s strokovnimi delavci veterinarskih ambulant vsaj enkrat letno preverjati zdravje, zdravstvene in reprodukcijske sposobnosti plemenjakov v naravnem pripustu;
– sodelovati pri delu komisije za ocenjevanje, odbiro in priznavanje plemenjakov in izdelati poročilo o zdravju ter sposobnosti za razmnoževanje le-teh;
– voditi register licenciranih plemenjakov v naravnem pripustu;
– redno analizirati rezultate osemenjevanja in naravnih pripustov;
– o rezultatih plodnosti pri osemenjevanju in naravnem pripustu mora sproti obveščati veterinarsko inšpekcijo;
– vodi in organizira izobraževanje strokovnih veterinarskih delavcev in rejcev živali na področju reprodukcije in osemenjevanja živali.
Izvajalec osemenjevanja mora:
– redno kontrolirati higiensko ustreznost opreme za osemenjevanje;
– redno analizirati rezultate osemenjevanja;
– redno ugotavljati vzroke plodnostnih motenj in skrbeti za boljšo plodnost;
– voditi evidenco osemenjevanja;
– nadzirati delo osemenjevalcev;
– redno opravljati pregled kontejnerjev.

Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, prenehajo veljati:
– pravilnik o sistematičnem nadzorstvu nad zdravjem in sposobnostjo za pridobivanje živalskega semena in oplojevanje ter o zdravstveni neoporečnosti živalskega semena in plemenjakov (Uradni list SRS, št. 32/81),
– pravilnik o kužnih boleznih, s katerimi ne smejo biti okužena osemenjevalna središča, plemenske črede in jate, valilnice, ribogojnice in vzrejališča matic (Uradni list SRS, št. 3/78 in 28/88) in
– dvanajsta alinea 3. člena in priloga M 13 navodila o evidencah, ki jih vodijo upravni organi, pristojni za veterinarsko inšpekcijo, in pooblaščene veterinarske organizacije združenega dela v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 17/84).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.