Vaše trenutno stanje
- Zahtevano
- Analitika
- Oglaševanje
Prikaži podrobnosti
PRILOGA
Splošne tehnične zahteve za
opremo, namenjeno za priključevanje na analogni priključek javnega telefonskega
omrežja
1. SPLOŠNO
1.1 Uvod
Splošne tehnične zahteve za
telekomunikacijsko opremo, namenjeno za priključevanje na analogni priključek
javnega telefonskega omrežja, določajo pogoje, katere morajo izpolnjevati vse
vrste terminalske opreme, ki se priključuje na javno telefonsko omrežje.
1.2 Pregled
Ta dokument vsebuje tehnične
zahteve in pripadajoče metode preverjanja, katerim mora ustrezati terminalska
oprema (v nadaljevanju: T.O.), ki se priključuje na javno telefonsko omrežje (v
nadaljevanju: JTO). Vmesnik med JTO in T.O. je analogen, z dvožično povezavo in
prepoznavo toka v naročniški zanki ter z nizkofrekvenčnim klicnim signalom. Po
standardu ETS 300 001 so povzeti: zgradba dokumenta, številčenje členov,
nekateri tehnični podatki in merilne metode.
1.3 Način
uporabe
1.3.1
Zgradba dokumenta
V tem
dokumentu so zbrane predpisane zahteve in pripadajoče metode preverjanja, kar
je navedeno skupaj v posameznih poglavjih.
Merilne
sheme, tabele s podatki in formule so označene s predpono A. Merilne vrednosti,
uporabljene pri preverjanju, so običajno navedene takoj za navedeno merilno metodo.
1.3.2 Uporaba zahtev in
meritve
Kjer so zahteve postavljene za
določeno območje posameznih parametrov, se preverjajo največkrat le v eni ali
dveh točkah, ki so točno določene. Za T.O., za katero se ugotovi, da ustreza
podanim zahtevam v pogojih preverjanja, velja, da ustreza podanim zahtevam v
celotnem predpisanem območju.
Če T.O. nima na voljo določene
funkcije, potem zahteve, ki se nanašajo na to funkcijo, niso obvezujoče.
Če merilni postopki za
preverjanje predpisanih zahtev niso podani, se uporabljajo merilni postopki,
predvideni v standardu ETS 300 001.
1.4 Uporabljeni pojmi
1.4.1 Naročniški vod
Naročniški vod je del
krajevnega telefonskega omrežja in je običajno dvožično galvansko vezan z javno
telefonsko centralo po žilah a in b. Naročniškemu vodu je s telefonsko številko
dodeljen enopomenski naslov v JTO.
1.4.2 Javno
telefonsko omrežje - JTO
Javno
telefonsko omrežje v smislu tega pravilnika je javna telefonska infrastruktura,
ki omogoča prenos signalov med določenimi omrežnimi priključnimi točkami.
1.4.3
Omrežna priključna točka javnega telefonskega omrežja
Omrežna
priključna točka JTO je točka, kjer se zaključuje naročniški vod javne
telefonske centrale in na katero se priključi T.O. ter definirajo
karakteristike vmesnika. Zaključitev je prikazana na shemi 1.4.4.3 v dodatku.
Pomen oznak je naslednji:
a) žici a1 in b1 sta namenjeni
priključevanju na JTO,
b) žici a2 in b2 sta namenjeni
priključevanju zaporedne T.O. na končno T.O.,
c) žica e je
namenjena priključitvi signalne ozemljitve.
1.4.4
Terminalska oprema - T.O.
1.4.4.1
Splošno
Terminalska
oprema je oprema, ki je namenjena za priključitev na javno komutirano
telefonsko omrežje:
a) za
neposredno povezavo v omrežni priključni točki javnega telefonskega omrežja,
ali
b) za
delovanje z javnim telefonskim omrežjem tako, da je povezana posredno ali
neposredno na omrežno priključno točko javnega telefonskega omrežja za
oddajanje, obdelovanje, posredovanje, prenos ali sprejemanje sporočil.
Končna T.O.
je namenjena samostojnemu priključevanju na omrežno priključno točko JTO, kot
je prikazano na shemi 1.4.4.1.a v dodatku.
Zaporedno
vezana T.O. je T.O., ki se priključuje na omrežno priključno točko JTO in ima
sekundarno priključno točko z enim ali več izhodi, na katere se lahko priključi
končna T.O. Pri tem je naročniški vod lahko galvansko vezan skozi zaporedno
T.O., zanka pa je lahko zaključena v končni T.O., kot kaže shema 1.4.4.1.b v
dodatku.
1.4.4.2 Tipi T.O.
T.O. lahko klasificiramo
takole:
a) končna T.O. z enosmerno
zaključitvijo zanke, glej shemo 1.4.4.2.a v dodatku,
b) končna T.O. brez enosmerne
zaključitve zanke, glej shemo 1.4.4.2.b v dodatku,
c) zaporedno vezana T.O. z
možnostjo preklapljanja voda na enosmerno zaključitev zanke v svoji T.O. ali pa
na izhod, glej shemo 1.4.4.2.c v dodatku,
d) zaporedno vezana T.O. s
stalno vezanim izhodom in možnostjo enosmerne zaključitve zanke, glej shemo
1.4.4.2.d v dodatku,
e) zaporedno vezana T.O. brez
enosmerne zaključitve zanke, glej shemo 1.4.4.2.e v dodatku.
1.4.4.3 Merilne točke T.O.
Merilne točke T.O. so mesta s
priključki, na katerih se lahko preverjajo električni parametri T.O. Pri T.O.
so določene naslednje merilne točke, ki so prikazane na referenčnem modelu na
shemi 1.4.4.3 v dodatku:
a) TP0 - vtičnica s
priključki voda JTO,
b) TP1 - vtič priključne
vrvice T.O.,
c) TP3 - vhodna vtičnica
za priključno vrvico T.O.,
d) TP4 - izhodna vtičnica
za priključno vrvico, le pri zaporedni T.O.,
e) TP6 - izhodni vtič
priključne vrvice, le pri zaporedni T.O..
Če je T.O. opremljena s
priključno vrvico, ki je namenjena priključevanju T.O. na priključno točko JTO,
se pri preverjanju uporablja merilna točka TP1, pri zaporedni T.O. pa merilni
točki TP1 in TP6.
Pri T.O., ki ni opremljena s
priključno vrvico, se za preverjanje uporablja merilna točka TP3 ali merilni
točki TP3 in TP4 pri zaporedni T.O.
1.4.5 Stanja
T.O.
1.4.5.1
Mirovno stanje
Mirovno
stanje T.O. je stanje, pri katerem T.O. ne zasega organov telefonske centrale,
tok v naročniški zanki pa je minimalen. Zaporedno vezana T.O. je v tem stanju
lahko aktivna v povezavi z drugo T.O.
1.4.5.2
Klicanje
Stanje
klicanja je enako mirovnemu stanju, le na priključnih sponkah T.O. je prisoten
klicni signal.
1.4.5.3
Delovno stanje
V tem stanju
je T.O. takrat, ko prevaja dovolj enosmernega toka, da zasega organe telefonske
centrale. Da centrala zazna prehod iz mirovnega v delovno stanje, morajo biti
izpolnjeni časovni pogoji, definirani v točki 9.4.1.1.
1.4.5.4
Izbiranje ali signaliziranje
V tem stanju
T.O. pošilja JTO informacijo o izbranih številkah. Signalizacija je lahko
impulzna ali dvotonska večfrekvenčna (v nadaljevanju: DTMF).
1.4.5.5
Stanje kalibrirane prekinitve
V tem stanju
T.O. posreduje JTO signal za ponovno vključitev krmilnega organa.
1.4.7 Govorni pas
Govorni pas pomeni frekvenčni
pas od 300Hz do 3400Hz.
1.5 Enosmerno napajanje
Na shemi 1.5 v dodatku je
predstavljeno nadomestno vezje napajalnega mostička.
Vrednosti komponent mostička
sta: Lf > / = 5 H, Cf
> / =
20 mF.
V upornosti napajalnega
mostička Rf je zajeta tudi ohmska upornost
induktivnosti Lf.
1.5.1 Zahteve za napajanje
Nadomestni napajalni mostiček
s podanimi vrednostmi predstavlja izhodne parametre JTO. Če v tem ali drugem
predpisu ni določeno drugače, mora T.O. izpolnjevati predpisane zahteve v
naslednjem območju napajalnih vrednosti:
DeltaVf = 45 - 53 V,
DeltaRf = 800 - 2000 Omega,
DeltaIf = 20 - 60 mA, Imaks = 60 mA.
1.5.2 Zahteve za napajanje med
preverjanjem T.O.
Če v tem ali drugem predpisu
ni določeno drugače, se T.O. med preverjanjem napaja z napajalnim mostičkom z
naslednjimi parametri:
a) Vf = 48 V,
b) Rf = 800 Omega,
c) If = Imaks
1.6 Metode in pogoji
preverjanja
Metode in pogoji preverjanja
so določeni pri posameznih točkah tega dokumenta. Izvajalec preverjanja lahko
uporablja tudi druge metode preverjanja, ki pa morajo biti električno
enakovredne predpisanim.
1.6.1 Okolje
Za merilno opremo in T.O., ki
se preverja, veljajo naslednje okoljske razmere:
Temperatura: 15 °C do 35 °C
Relativna
vlažnost: 25% do 75%
Zračni
tlak: 86 kPa do 106 kPa
1.6.2 Tolerance merilnih
komponent
Če ni navedeno posebej, morajo
biti vse vrednosti merilnih komponent v območju ±1% podanih vrednosti.
1.6.3 Tolerance merilne opreme
Tolerance vseh parametrov, ki
so podani pri posameznih preverjanjih, meritvah in nastavitvah smejo biti
največ ±1%. Zaradi meritev popačenih izmeničnih tokov in napetosti smemo
uporabljati le merilnike dejanskih efektivnih vrednosti (“true rms”). Če ni
navedeno drugače, uporabljamo pri meritvah sinusne vire izmenične napetosti s
popačenjem manjšim od 1% in notranjo upornostjo manjšo od 10 Omega.
Za frekvenčno-selektivne
meritve je obvezna uporaba selektivnih voltmetrov s pasovno širino od 25 Hz do
300 Hz in dinamiko vsaj 60 dB.
1.6.4 Razločljivost merilne
opreme
Razločljivost merilne opreme
naj bo vsaj en velikostni red večja od zahtev za toleranco merilne opreme,
podane v 1.6.3.
1.6.5 Merilne vrednosti
Merilne vrednosti morajo biti
v obsegu ±1% vrednosti, ki so zahtevane pri posameznih preverjanjih.
1.6.6 Priključevanje T.O.
1.6.6.1 Zaporedno vezana T.O.
T.O., podana v shemah
preverjanja v tem dokumentu, je končna T.O. Pri preverjanju zaporedno vezane
T.O. so izhodne sponke odprte, če v tem dokumentu ni določeno drugače.
1.6.6.2 Dodatno ožičenje
Dodatne priključne žice, ki
jih ima lahko T.O., npr. ozemljitev ali priključek dodatnega zvonca, morajo
ostati nepriključene, če v tem dokumentu ni določeno drugače.
1.7 Toni in
signali v omrežju
V
nadaljevanju so navedene informativne vrednosti tonov in signalov v JTO. Vse
vrednosti nivojev so podane na impedanci 600 Omega v točki TP0, če ni v tem
dokumentu določeno drugače.
1.7.1 Ton
prostega izbiranja
Frekvenca
(f): 425 Hz ± 15 Hz
Minimalni
nivo (p1): -20 dBm
Maksimalni
nivo (p2): -8 dBm
Kadenca (ton, pavza, ton,
pavza) (ms): 200 ± 10%, 300 ± 10%, 700 ± 10%, 800 ± 10%
1.7.2 Ton
kontrole klicnega signala
Frekvenca
(f): 425 Hz ± 15 Hz
Minimalni
nivo (p1): -20 dBm
Maksimalni
nivo (p2): -8 dBm
Kadenca (ton, pavza) (ms):
1000 ± 10%, 4000 ± 10%
1.7.3 Ton
zasedeno
Frekvenca
(f): 425 Hz ± 15 Hz
Minimalni
nivo (p1): -20 dBm
Maksimalni
nivo (p2): -8 dBm
Kadenca (ton, pavza) (ms): 500
± 10%, 500 ± 10%
1.7.4 Ton
zadušitve
Frekvenca
(f): 425 Hz ± 15 Hz
Minimalni
nivo (p1): -20 dBm
Maksimalni
nivo (p2): -8 dBm
Kadenca (ton, pavza) (ms): 200
± 10%, 200 ± 10%
1.7.8 Signal tarifiranja
Frekvenca (f): 16000 Hz ± 220
Hz
Minimalni nivo (p1 na 200 Omega): 80 mVef
Maksimalni nivo (p2 na 200 Omega): 2,4 Vef
Kadenca (signal, minimalna
pavza) (ms): 100 do 180, 90 do 110 ms
1.7.9 Klicni
signal
Frekvenca
(f): 25 Hz ± 2,5 Hz
Minimalni
nivo (p1
nezaključeno): 80 Vef
Maksimalni
nivo (p2
nezaključeno): 90 Vef
Kadenca
(signal, pavza) (ms): 1000 ± 10%, 4000 ± 10%
2. ENOSMERNE
KARAKTERISTIKE
2.1 Polarnost
T.O. mora izpolnjevati vse
zahteve, podane v tem dokumentu, neodvisno od polarnosti enosmerne napetosti na
njenih priključnih sponkah. Prav tako ne sme biti nobene odvisnosti od
polarnosti pri priključevanju zaporedne T.O. in T.O., ki se priključuje na
zaporedno T.O.
Preverjamo tako, da med
posameznimi meritvami zamenjamo polarnost enosmerne napetosti na priključnih
sponkah T.O.
2.2 Izolacijska upornost
2.2.1 Mirovno stanje T.O.
T.O. mora ustrezati zahtevam
tega poglavja, ko je v mirovnem stanju priključena na napetost Vtmaks= 100V vsaj 15 s oziroma
toliko časa, da so prehodni pojavi ob priključitvi zanemarljivi.
2.2.1.1 Med priključkoma voda
Vrednost izolacijske upornosti
med priključkoma voda mora biti večja od 1 MOmega. Preverjamo po shemi
A.2.2.1.1 v dodatku, z napetostjo Vtmaks = 100 V. Dodatno preverjamo
pri Vtmaks = 150 V. Upornost T.O. med priključkoma
voda mora biti v tem primeru večja od 60 kOmega. Preverjanje je potrebno zaradi
določitve praga začetka prevajanja vgrajene prenapetostne zaščite.
2.2.1.2 Med priključkoma voda
in signalno ozemljitvijo
Pri T.O., ki ima priključek za
signalno ozemljitev, mora biti upornost med priključkoma voda, ki sta kratko
vezana, in priključkom ozemljitve večja od 5 MOmega. Preverjamo po shemi
A.2.2.1.2 v dodatku.
2.2.1.3 Med priključkoma voda
in uporabniku dostopnimi deli T.O.
Izolacijska upornost T.O. med
priključkoma voda, ki sta kratko vezana, in poljubnim, uporabniku dostopnim
delom, razen priključka ozemljitve, mora biti večja od 5 MOmega. Preverjamo po
shemi A.2.2.1.3 v dodatku.
2.3
Enosmerna upornost T.O.
Ko je T.O. v
delovnem stanju, sme njena enosmerna upornost znašati največ 400 Omega. Preverjamo
po shemi A.2.3 v dodatku, z vrednostmi Vf = 48 V, Rf > / = 800 Omega,
20 mA < / = If < /
= Ifmaks.
Preverjamo z
merjenjem Vt pri tokovih
If od 20 mA
naprej v korakih po 5 mA. Tok
se nastavlja s spreminjanjem upora Rf.
2.4 Prehodni pojavi
2.4.1 Prehod iz mirovnega
stanja v delovno stanje
Ko T.O. preide iz mirovnega
stanja v delovno stanje, mora biti časovni potek toka v zanki tak, da njegova
vrednost po času tc = 150 ms od začetka prehoda
odstopa manj kot ±10% od vrednosti toka v stabilnem stanju, in to po koncu
prehodnega pojava.
Preverjamo po shemi A.2.4.1 v
dodatku, s testnimi vrednostmi, podanimi v točki 1.5.2.
2.4.2 Preklapljanje voda
Zahteva velja za zaporedno
T.O., ki ima možnost preklapljanja voda na eno ali več končnih T.O. Tok v zanki
mora preseči vrednost It = 18 mA v času tt = 10 ms po začetku preklopa
oziroma po začetku prehodnega pojava.
Zahteva ne
velja:
a) ko T.O. sprošča vod,
b) ko
je T.O. v stanju signalizacije - izbiranja.
Preverjamo
po shemi A.2.4.2, podani v dodatku, z vrednostmi Vf = 48 V, Rf1 = 400 Omega, Rf2 = 400 Omega, RL = 480 Omega.
2.5
Zaporedna upornost
Zaporedno
vezana T.O., ki se priključuje med naročniški vod in končno T.O., ne sme
vnašati v zanko upornosti, večje od RS = 75 Omega, pri tokovih DeltaIf = 20 mA - Imaks.
Preverjamo
po shemi A.2.5 v dodatku z merilnimi vrednostmi:
a) Vf = 48 V,
b) Rf = 800 Omega in 1845 Omega,
c) RL = 480 Omega.
3.
KARAKTERISTIKE KLICANJA
3.1 Vhodna
napetostno-tokovna karakteristika
To poglavje
določa vhodno napetostno-tokovno karakteristiko T.O., ki je v mirovnem stanju,
za frekvenčno področje klicnih signalov.
3.1.1
Detektorji klicanja
T.O., ki
vsebuje prepoznavo klicanja, mora imeti tako vhodno karakteristiko, da je na
frekvenčnem področju od f1 = 20 Hz do
f2 = 54 Hz pri
konstantni napetosti klicnega signala Vt = 60 Vef na sponkah
T.O. tok It skozi T.O.
manjši od 10 mAef in večji od
2,2 mAef.
Preverjamo
po shemi A.3.1 v dodatku z meritvijo It pri napetosti Vt in frekvencah med f1 in f2, Vf = 48 V,
Rf =
800 Omega, Vt = 60 Vef.
4. PRENOSNE KARAKTERISTIKE
Merjenje
prenosnih karakteristik izvajamo pri T.O., ki je namenjena prenosu govora. Pri
tem postavimo pogovorko, z elektroakustičnima pretvornikoma obrnjenima navzgor,
na trdo podlago. Alternativno je lahko pogovorka vpeta v držalo, ki je
predpisano v priporočilu ITU-T, P.76.
Zvočnik in
mikrofon kot elektroakustični del T.O., ki je namenjena za prenos govora brez
uporabe pogovorke, med preverjanjem namestimo v prostor, ki je v skladu s
priporočilom ITU-T, P.34 “gluha soba”.
4.1 Vhodna impedanca
4.1.1 Vhodna impedanca T.O. v
mirovnem stanju
Vhodna impedanca med
priključnima sponkama T.O. mora biti v mirovnem stanju pri vzbujalni napetosti
Vt2 = 0 dBm, napajalni napetosti Vf = 48 V in v frekvenčnem
območju od 200 Hz do 4000 Hz večja od Z1 = 6 kOmega.
Preverjamo po shemi A.4.1.1 v
dodatku, pri konstantni napetosti Vt2= 0dBm, z meritvijo toka Ief. Meritve izvajamo od frekvence
f1 = 200 Hz naprej, v korakih, manjših od polovice oktave.
Impedanca se določi po formuli A.4.1.1.
Zn = Vt2 / Ief
Formula
A.4.1.1
4.1.2 Vhodna impedanca T.O. v
delovnem stanju
Vhodna impedanca med
priključnima sponkama T.O. mora biti v delovnem stanju taka, da je slabljenje
refleksije alfa glede na referenčno impedanco Zr
večje ali
enako 14 dB. Zahteva velja za frekvenčno območje Deltaf od 300 Hz do 3400 Hz,
zančni tok DeltaIf pa ima vrednosti med 20 mA in
Imaks in za vzbujalno napetost Vt1 = -10 dBm.
Referenčna impedanca Zr je določena z vzporedno
vezavo upora R2 in kondenzatorja C, h katerima je
zaporedno vezan upor R1. Vrednosti elementov so:
a) R1 = 220 Omega,
b) R2
= 820 Omega,
c) C =
115 nF.
Slabljenje
refleksije vhodne impedance Zi glede na
referenčno impedanco Zr je določeno
s formulo 4.1.2.
alfa = 20 log 10 | (Zi + Zr) / (Zi - Zr) |
(dB)
Formula 4.1.2
Preverjamo
po shemi A.4.1.2 v dodatku z vrednostmi f1 = 300 Hz, Zg < 10 Omega, Vt1 = -10 dBm, R1 = R2 = 600
Omega. Merimo od frekvence
f1 naprej po stopnjah, ki so manjše ali enake polovici oktave.
Slabljenje refleksije določimo
z uporabo formule A.4.1.2, kjer sta Vt1 in U v voltih.
alfa = 20 log (Vt1 / (2U)) (dB)
Formula A.4.1.2
4.2 Slabljenje nesimetrije
Zahteve v tem poglavju, ki
veljajo za končno in zaporedno T.O. tako v mirovnem kot v delovnem stanju,
morajo biti izpolnjene pri napajalni napetosti DeltaVf in zančnih tokovih DeltaIf. Merilne vrednosti so podane
v točkah 4.2.1.1 in 4.2.2.1.
Merimo po shemi A.4.2.a ali A.4.2.b
v dodatku. Za zaporedno T.O. stikalo S ni sklenjeno. Slabljenje nesimetrije
alfaq se določi z uporabo formule A.4.2.
alfaq = 20 log (e / Vt) (dB)
Formula A.4.2
Slabljenje
nesimetrije merilnega mesta pri meritvi brez T.O. mora biti vsaj 20 dB večje od
rezultata meritve s priključeno T.O. Med meritvijo mora biti T.O. postavljena
na kovinsko površino z velikostjo vsaj 0,5 m2. Vrednosti
elementov merilnih shem so naslednje:
a) CL > / = 20 mF,
b) RL = 400 Omega,
c) L
> / = 5 H,
d) ZL = Z2 = Z3 = Zr.
4.2.1
Slabljenje nesimetrije končne T.O.
4.2.1.1
Mirovno stanje
Slabljenje
nesimetrije T.O. v mirovnem stanju mora znašati več kot alfaq = 46 dB v frekvenčnem območju Deltaf od 300 Hz do
3400 Hz.
Merimo po shemi A.4.2.a,
impedanca Z2 je vključena. Z izmerjenimi vrednostmi
napetosti Vt se določi slabljenje nesimetrije.
Meritve izvajamo od spodnje frekvence naprej po stopnjah, ki so manjše ali
enake polovici oktave.
Merilne
vrednosti so naslednje:
a) e =
0 dBm,
b) Deltaf
= 300 Hz - 3400 Hz.
4.2.1.2
Delovno stanje
Vrednosti so
enake tistim v točki 4.2.1.1. Med preverjanjem mora biti T.O. v delovnem
stanju, impedanca Z2 ni
vključena. Merimo
po shemi A.4.2.a.
4.2.2 Slabljenje nesimetrije
zaporedno vezane T.O.
4.2.2.1 Mirovno stanje
Slabljenje nesimetrije
zaporedne T.O. v mirovnem stanju mora znašati več kot alfaq = 46 dB v celotnem
frekvenčnem območju Deltaf od 300 Hz do 3400 Hz.
Preverjamo po shemi A.4.2.b z
vključeno impedanco Z2. Z izmerjenimi vrednostmi
napetosti Vt se določi slabljenje nesimetrije.
Meritve izvajamo od spodnje frekvence naprej po stopnjah, ki so manjše ali
enake polovici oktave.
Merilne
vrednosti so:
a) e =
0 dBm,
b) Deltaf
= 300 Hz - 3400 Hz.
4.2.2.2
Delovno stanje
Vrednosti so
enake vrednostim v točki 4.2.2.1. Merimo po shemi A.4.2.b, med preverjanjem
mora biti T.O. v delovnem stanju, impedanca Z2 je prikazana črtkano in ni vključena.
4.3 Vneseno
slabljenje zaporedno vezane T.O.
Zaporedna
T.O. sme vnašati slabljenje, ki je manjše od alfa1maks = 0,5 dB. Zahteva se nanaša na frekvenčno območje Deltaf1 od 300 Hz do 3400 Hz.
Preverjamo
po shemi A.4.3, podani v dodatku, in pri vrednostih CL > / = 20 mF, RL = 480 Omega, L > / = 5 H, Z = ZL = Zr (podana v
točki 4.1.2), e = -10 dBm, ft od 300 Hz
do 3400 Hz.
S stikalom v
položaju S1 izmerimo
napetost U1 na ZL. Merimo od frekvence 300 Hz naprej po stopnjah, ki so
enake ali manjše od polovice oktave. V drugi fazi meritev preklopimo stikalo v položaj S2 in meritev ponovimo za
napetost U2. Slabljenje določimo po formuli A.4.3.
alfai = 20 log (U1 / U2) (dB)
Formula A.4.3
4.4 Oddajni nivoji
Zahteve v tej točki ne
veljajo, ko je T.O. v stanju izbiranja.
4.4.1 Najvišji oddajni nivoji
T.O. v delovnem stanju ne sme
oddajati signalov, katerih temenska vrednost presega napetost Vp = 3,5 V, merjeno na bremenu ZL = Zr.
Preverjamo po shemi A.4.4.1,
podani v dodatku. T.O., ki je v delovnem stanju, moramo vzbujati na tak način,
da oddaja v govornem pasu najvišji možni signal. Napetost Vt merimo na impedanci ZL z voltmetrom temenskih
vrednosti, ki ima časovno konstanto 50 ms in pasovno širino od 200 Hz do 4000
Hz.
4.4.2 Nivoji signalov iz T.O.
v govornem pasu
4.4.2.1
Nivoji posnete ali sintetizirane glasbe ali govora
Nivo
signala, ki ga oddaja T.O. v delovnem stanju, na impedanci ZL = Zr ne sme
preseči srednje vrednosti
Ps = -6 dBm, merjene v trajanju
10 s.
Preverjamo po shemi A.4.4.1 v
dodatku, z merilnikom, podanim v priporočilu CCITT, P.56.
4.4.2.2 Nivoji signalov za
prenos kod ali podatkov
Povprečna moč, ki jo oddaja
T.O. v delovnem stanju na impedanci ZL, ne sme preseči vrednosti Ps v katerikoli periodi v
trajanju 200 ms.
Zahteve so podane v točki
4.4.2.1.
Preverjamo po shemi A.4.4.1 v
dodatku, z merilnikom, ki je sposoben izmeriti srednji nivo signala 200 ms in
ima pasovno širino od 200 Hz do 4000 Hz.
4.4.3 Nivoji signalov iz T.O.
izven govornega pasu
Nivo posameznih signalov, ki
jih oddaja T.O. izven govornega pasu, na impedanci ZL = Zr ne sme preseči vrednosti a2 = -37 dBm v frekvenčem pasu
od 4300 Hz do
28 kHz ali vrednosti a3= -70 dBm v pasu 28 kHz do
150 kHz.
4.4.3.1
Nivoji posnete, sintetizirane ali žive glasbe ali govora
Vrednost a2 od začetne vrednosti -37 dBm pri 4300 Hz naj pada 12 dB
na oktavo.
Preverjamo po shemi A.4.4.1 v
dodatku.
4.4.3.2 Nivoji kodnih signalov
ali podatkov
Zahteve in način preverjanja
so podani v točki 4.4.3.1.
4.5 Šum
Zahteve
veljajo za T.O. v mirovnem in v delovnem stanju. Elektroakustični pretvorniki
T.O. se med meritvijo lahko nadomestijo z ustreznimi upori. Vsi drugi
električni vhodi T.O. morajo biti zaključeni z ustreznimi impedancami.
4.5.1 Šum v
govornem pasu
Nivo šuma,
merjenega psofometrično v mirovnem ali delovnem stanju na impedanci ZL = 600 Omega, ne sme preseči vrednosti Pnm = Pnz
= -68 dBmp.
Preverjamo
po shemi A.4.4.1 z merilnikom po priporočilu ITU-T, O.41.
5. IZBIRANJE
5.1 Splošno
Pri ročnem
ali avtomatskem aktiviranju izvede T.O. eno ali več naslednjih funkcij:
a) prehod v delovno
stanje,
b) prepoznavo tona
prostega izbiranja,
c) izbiranje,
d) prepoznavo kriterija
za ponovitev izbiranja,
e) omogočenje
prenosa,
f) prenos
vzpostavljene zveze na drugo T.O.,
g) vrnitev v mirovno
stanje.
T.O., ki ima možnost
impulznega izbiranja, mora imeti tudi možnost dvotonskega večfrekvenčnega
(DTMF) načina izbiranja.
5.2 Detektor
tona izbiranja
5.2.1
Občutljivost
T.O. z
vgrajeno funkcijo prepoznave tona izbiranja morajo razpoznati signale v frekvenčnem
območju od f1 = 380 Hz do
f2 = 490 Hz, z
nivoji med p1 = -25 dBm
in
p2 = -6 dBm
v trajanju, daljšem od td = 0,6 s.
Signale generira generator z notranjo upornostjo Zg = Zr in so
merjeni na impedanci ZL = 600
Omega.
Po shemi
A.5.2.1, podani v dodatku, preverjamo, ali je T.O. spoznala ton izbiranja pri f
= 425 Hz, p = -25 dBm, td = 0,6 s.
5.3 Impulzno
izbiranje
Impulzno
izbiranje je lahko sestavljeno iz naslednjih faz:
a) prehod v stanje
izbiranja,
b) predizbiralna faza,
c) ena ali več faz
impulzacije, ki so ločene z medštevilčno pavzo,
d) medštevilčna pavza,
e) faza
po končanem izbiranju,
f) prehod v delovno
stanje.
Časovni potek in posamezne
vrednosti so prikazane na shemah 5.3.a, 5.3.b in 5.3.c v dodatku. Preverjamo po
shemi A.5.3 z vrednostmi Vf = 48 V, If = 60 mA = Imax, Rf = 700 Omega, RS, = 100
Omega.
5.3.1 Oblika in časovni potek
5.3.1.1 Izbiranje številk
Število oddanih breztokovnih
impulzov mora ustrezati vrednosti posamezne številke, s katero je bilo sproženo
izbiranje. Vrednosti so od 1 do 9 in 10 za številko 0.
Preverjamo s štetjem impulzov
na zapisu časovnega poteka zančnega toka, posnetega med izbiranjem.
5.3.1.2 Časovni potek
Izbiralni impulzi morajo imeti
naslednje karakteristike:
a) frekvenca (fd): 10 Hz ± 1 Hz,
b) breztokovni
del: časovni interval (te - ti) = 60 ± 5 ms, Ie = 18 mA, Ii = 18 mA,
c) tokovni
del: časovni interval (th - tg) = 40 ± 5 ms, Ih = 18 mA, Ig = 18 mA.
Frekvenco
izbiranja določimo po formuli A.5.3.1.2.a. Izbiramo številko 0:
fd = 1 / t (Hz)
Formula A.5.3.1.2.a
Vrednost t
predstavlja časovni interval med dvema zaporednima padajočima stranema zančnega
tokovnega impulza Ii. Frekvenca
izbiranja mora ustrezati za vseh deset izbranih impulzov. Pri meritvi časa t za
zadnji impulz v seriji se upoštevajo naraščajoče strani impulza.
Trajanje
breztokovnega dela impulza se meri pri tokovnih nivojih Ii in Ie. Vseh deset
meritev mora ustrezati zahtevam.
Trajanje
tokovnega dela impulza se meri pri tokovnih nivojih Ig in Ih. Vseh devet meritev mora
ustrezati zahtevam.
5.3.2 Predizbiralna faza
Od trenutka t1 na shemi 5.3.b v dodatku, ko
T.O. preide v stanje izbiranja in izključi elektroakustični del, pa do časa t2, ko se začne prvi izbiralni
impulz, mora biti upornost Rt med priključkoma T.O. manjša
od Rpr = 480 Omega,
(t2 - t1) < / =
1300 ms.
Vrednost Rt določimo na podlagi zapisa časovnega poteka toka It in napetosti Vt v predizbiralni fazi po formuli A.5.3.2.
Rt = Vt / It (Omega)
Formula A.5.3.2
5.3.3 Izbiralna faza
5.3.3.1 Impulz - časovni potek
toka in upornosti
V časovni periodi v trajanju
(t4 - t3) > / = 45 ms, glej shemo
5.3.b v dodatku, mora biti upornost med priključkoma T.O. večja ali enaka
vrednosti Rb = 60 kOmega.
Strmina impulza je določena s
časovnima periodama:
a) (t3 - ti) < 5 ms,
b) (te - t4) < 5 ms.
Vrednost Rt, ki mora biti večja od Rb, se določi na podlagi zapisa časovnega poteka toka It in napetosti Vt v času trajanja impulza.
Rt = Vt / It (Omega)
Formula A.5.3.3.1
5.3.3.2 Pavza - časovni potek
toka in upornosti
V časovni periodi v trajanju
(t6 - t5) > / = 33 ms, po shemi
5.3.c v dodatku, mora biti upornost med priključkoma T.O. manjša ali enaka
vrednosti Rb = 480 Omega.
Strmina impulza je določena s
časovnima periodama:
a) (t3 - ti) < 5 ms,
b) (te - t4) < 5 ms.
Vrednost Rt, ki mora biti manjša od Rb, se določi na podlagi zapisa časovnega poteka toka It in napetosti Vt v času trajanja impulza.
Rt = Vt / It (Omega)
Formula A.5.3.3.2
5.3.4 Medštevilčna faza
5.3.4.1 Trajanje
Medštevilčna pavza je določena
kot časovna vrednost (th - tg) od 650 ms do 1300 ms, ko zančni
tok doseže vrednosti Ih in Ig, to je 18 mA, kar je
prikazano na shemi 5.3.d v dodatku. Podana vrednost velja za T.O., ki za
izbiranje številk ne uporablja številčnika.
Pri T.O., ki za izbiranje
uporablja številčnik, mora biti le-ta izdelan tako, da zagotavlja minimalno
medštevilčno pavzo tr 250 ms.
Pri preverjanju naj T.O. odda
dva niza impulzov. Izmeriti je treba čas med tg pri toku Ig zadnjega impulza v prvem
oddanem nizu in th pri toku Ih prvega impulza v drugem
oddanem nizu.
5.3.4.2 Tok in upornost
V časovni periodi v trajanju
(t6*- t5) = (th - tg) - 40ms na shemi 5.3.d mora
biti upornost med priključkoma T.O. manjša ali enaka vrednosti Rb
= 480
Omega.
Vrednost Rt, ki mora biti manjša od Rb, se določi na podlagi zapisa
časovnega poteka toka It in napetosti Vt v času medštevilčne pavze.
Rt =Vt
/ It
(Omega)
Formula A.5.3.4.2
5.3.5 Faza po končanem
izbiranju
Od trenutka t7
na shemi
5.3.b, ko T.O. odda zadnji impulz v zadnjem nizu impulzov, pa do časa t8, ko T.O. preide v delovno
stanje, mora biti upornost med priključkoma T.O. manjša ali enaka Rpo = 480 Omega, v času
40 ms < /
= (t8 - t7) < / = 1300 ms. Vrednost Rt, ki mora biti manjša od Rpr, se določi na podlagi zapisa časovnega poteka toka It in napetosti Vt v predizbiralni fazi.
Rt = Vt / It (Omega)
Formula A.5.3.5
5.4 Dvotonsko večfrekvenčno
izbiranje (DTMF)
5.4.1 Splošne zahteve
Ko je T.O. v stanju
dvotonskega večfrekvenčnega izbiranja (DTMF), morajo biti izpolnjene zahteve iz
točk 2.3 in 4.1.2.
5.4.2 Signalne frekvence in
format
Vsaki posamezni številki ali
posebnemu znaku na T.O. sta prirejeni dve frekvenci, ena iz skupine nizkih in
ena iz skupine visokih frekvenc. Obe frekvenci se oddajata sočasno.
Vrednosti frekvenc so v tabeli
5.4.2.a podane s toleranco ±1,5%.
Tabela 5.4.2.a: Signalne
frekvence
Zahtevane
vrednosti
Skupina nižjih frekvenc (Hz) Skupina višjih frekvenc (Hz)
697
1209
770
1336
852
1477
941
1633
Preverjamo po shemi A.4.4.1.
T.O. v stanju signalizacije oddaja zaporedno tako izbrane številke, da se na
izhodu pojavijo vse frekvence.
Merjenje frekvenc je treba
opraviti z instrumentom, ki ima merilno točnost boljšo kot ±0,2%. Instrument
mora izpolnjevati to zahtevo za stalne signale kakor tudi za rafalne (“burst”)
signale dolžine več kot 50 ms in vmesne pavze v trajanju vsaj 40 ms. Meritve je
treba opraviti v naslednjih pogojih:
a) Vf = 48 V,
b) If = 20 mA, Imaks,
c) ZL = Zr.
5.4.3
Kodiranje
Šestnajst
kombinacij dvojic posameznih frekvenc mora biti prirejenih na način, ki je
podan v tabeli 5.4.3.a.
Tabela
5.4.3.a: Kodiranje frekvenc
Skupina nižjih Skupina višjih frekvenc
(Hz)
frekvenc
(Hz)
1209 1336 1477
1633
697 1
2 3 A
770 4
5 6 B
852 7 8 9
C
941 * 0 #
D
T.O. lahko
za izbiranje uporablja le deset kombinacij. V tem primeru niso uporabljeni znaki *,
#, A, B, C in D.
Mogoča je tudi uporaba
dvanajstih kombinacij. V tem primeru niso uporabljeni znaki A, B, C in D.
Preverjamo po shemi A.4.4.1.
5.4.4 Nivoji signalov
Nivoji oddanih signalov se za
frekvence posameznih skupin razlikujejo. Zahtevani nivoji so podani v tabeli
5.4.4.a. T.O. mora izpolnjevati zahteve, podane pod a ali b. Nivoji signalov iz
skupine višjih frekvenc morajo biti 2 dB ± 1 dB višji kot nivoji signalov
iz skupine nižjih frekvenc.
Tabela 5.4.4 a: Oddajni nivoji
Oddajni
nivoji a Oddajni nivoji b
Skupina višjih frekvenc -6 dBm ± 2dB -9
dBm ± 2dB
Skupina nižjih frekvenc -8
dBm ± 2dB -11 dBm ± 2dB
Preverjamo po shemi A.5.4.4 v
dodatku pri ZL = Zr, generator e je nadomeščen s
prevezo. Meritev se izvaja z napajanjem, podanim v točki 5.4.2.
5.4.5 Neželene signalne
komponente
V času, ko T.O. oddaja
poljubne kombinacije frekvenc, mora biti na impedanci ZL:
a) skupen močnostni nivo
komponent neželenih signalov v pasu 300÷3400 Hz najmanj dB pod nivojem signalov
skupine nižjih frekvenc;
b) nivo posamezne
komponente neželenih signalov v pasu širine 125 Hz pod vrednostjo:
- v frekvenčnem pasu od
300 Hz do 4300 Hz: -33 dBm,
- v frekvenčnem pasu od
4300 Hz do 28 kHz: -37 dBm, padajoče z 12 dB na oktavo od 4300 Hz,
- v frekvenčnem pasu od
28 kHz do 150 kHz: -70 dBm.
Preverjamo po shemi A.4.4.1 v
dodatku pri ZL = Zr in z napajanjem, podanim v
točki 5.4.2.
5.4.6 Prehodni pojavi
Čas vzpona tr in čas padca tf ovojnice signala ob začetku
in koncu oddajanja posamezne kombinacije frekvenc sta prikazana na shemi 5.4.6
v dodatku in morata biti manjša od 10 ms.
Napetostna praga Uu in Ul za določitev časov tr oziroma tf sta definirana z naslednjima
formulama:
Uu = 0,9 Up
Formula 5.4.6.a
Ul = 0,1 Up
Formula 5.4.6.b.
Napetost Up je določena kot najvišji nivo
oddanega signala po prenehanju prehodnega pojava signala ob vklopu.
Preverjamo po shemi A.5.4.6,
podani v dodatku, pri Vf = 48 V, Rf = 600 Omega.
5.4.7 Trajanje oddaje signala
Pri avtomatskem izbiranju so
številke shranjene v pomnilniku T.O., postopek izbiranja se lahko sproži ročno
ali avtomatsko. Čas trajanja oddaje posamezne številke ts sme biti od 65 ms do 110 ms,
čas trajanja pavze tp pa od 65 ms do 110 ms. Časa
prehodnih pojavov tr in tf sta všteta v čas ts. Preverjamo po shemi A.5.4.6
v dodatku.
5.6 Funkcije avtomatskega
izbiranja
5.6.1 Splošne zahteve
T.O. s funkcijo izbiranja pri
položeni pogovorki mora biti opremljena z akustičnim ali optičnim indikatorjem,
ki omogoča spremljanje avtomatskega izbiranja.
Preverjanje poteka s
funkcionalnim preskušanjem.
5.6.3 Začetek izbiranja
T.O. lahko začne fazo
izbiranja po sprejemu tona izbiranja, po izteku časovne kontrole, vključene ob
zaseženju voda, ali po kombinaciji obeh načinov.
T.O., ki začenja fazo
izbiranja brez prepoznave tona izbiranja, mora začeti izbirati po času t1min = 2 s in pred časom t1maks = 5 s po zaseženju voda.
Če T.O. uporablja sprejemnik
tona izbiranja, mora začeti izbirati v času t2 3 s zatem, ko se na vodu
pojavi ton izbiranja.
Preverjamo po shemi A.5.6.3.1,
podani v dodatku.
5.6.7 Ponavljanje izbiranja
S funkcijo avtomatskega
izbiranja ob neuspelem poskusu izbiranja T.O. lahko ponovi klic na isto ali
drugo številko.
T.O. mora pred drugim poskusom
izbiranja biti v mirovnem stanju vsaj t10 = 5 s. Pri vsakem naslednjem
poskusu pa mora T.O. ostati v stanju mirovanja vsaj t11 = 60 s. Dovoljeno je največ
12 zaporednih poskusov vzpostavljanja zveze.
Preverjamo po shemi A.5.6.3.1
v dodatku.
6. ODZIVNE FUNKCIJE
6.1 Splošno
T.O., ki je v mirovnem stanju
sposobna razpoznati klicni signal, mora to signalizirati uporabniku T.O. ali
avtomatično preiti v delovno stanje.
6.2 Sprejem klicev
6.2.1 Občutljivost prepoznave
klicev
Detektor klica ali zvonec se
mora aktivirati v času tr = 200 ms po tem, ko se klicni
signal iz izvora e, ki je vezan zaporedno z enosmernim izvorom Vf, pojavi na priključnih
sponkah T.O.
Zahteve morajo biti izpolnjene
za klicne napetosti DeltaU od 25 Vef do 60 Vef in frekvence klicnega signala
Deltaf od 20 Hz do 54 Hz pri napajanju Vf = 48 V in upornosti Rf od 800 Omega do 1920 Omega.
Preverjamo po shemi A.6.2.1,
podani v dodatku, pri čemer je U = 25 Vef in f = 25 Hz ter 50 Hz.
6.2.2 Neobčutljivost prepoznave
klica
Pri napetosti U = 15 Vef in frekvencah klicnega
signala Deltaf od 20 Hz do 54 Hz se detektor klica ali zvonec ne sme aktivirati
v času 20 s po času, ko se klicni signal iz izvora e, ki je vezan zaporedno z
enosmernim izvorom Vf, pojavi na priključnih
sponkah T.O.
Preverjamo po shemi A.6.2.1,
podani v dodatku, pri U = 15 Vef in f = 25 Hz in 50 Hz.
6.3 Avtomatični sprejem
6.3.1 Avtomatično
vzpostavljanje delovnega stanja
T.O. s funkcijo avtomatičnega
vzpostavljanja delovnega stanja mora po prepoznavi klica preiti iz mirovnega
stanja v delovno stanje v času, ki je večji od t1 = 1 s in manjši od t2 = 15 s po tem, ko se na
priključkih T.O. pojavi klicni signal. Zahteve morajo biti izpolnjene za
napetosti DeltaU od 30 Vef do 60 Vef in frekvence klicnega signala
Deltaf od 20 Hz do 54 Hz.
Preverjamo po shemi A.6.3.1,
podani v dodatku, pri vrednostih U = 25 Vef, f = 25 Hz, 50 Hz, ton = 1 s, toff = 3 s.
6.3.2
Neobčutljivost za klicni signal
Zahteve so podane v točki
6.2.2. Preverjamo na enak način in po enaki shemi, trajanje klicnega signala pa
je neprekinjeno 20 s.
6.4
Avtomatski nadzor nad stanjem voda
Zahteve,
navedene v tem poglavju, veljajo za T.O., ki ima vgrajeno funkcijo
avtomatičnega javljanja ob prepoznavi dohodnega klica. T.O. mora imeti vgrajeno
možnost, da uporabnik lahko vedno preide iz avtomatskega načina dela na ročno
upravljanje.
6.4.1 T.O.
brez daljinskega krmiljenja stanja voda
Zahteva se
nanaša na T.O., ki nima vgrajene možnosti daljinskega krmiljenja stanja voda
prek JTO. T.O., ki je avtomatično prešla v delovno stanje, mora tudi
avtomatično preiti v mirovno stanje v času t6 = 60 s po prehodu v delovno stanje.
Preverjamo
po shemi A.6.4.1, podani v dodatku, pri Zg = Zr.
6.4.2 T.O. z
daljinskim krmiljenjem stanja voda
Zahteve se
nanašajo na T.O., ki lahko s prepoznavo signalov v govornem pasu avtomatično
sprošča vod.
T.O. se mora
vrniti v mirovno stanje, to je sprostiti vod, če nivo signalov na vodu, ki jih
oddaja kličoča T.O., pade pod vrednost a2 = -48 dBm za čas, daljši od t7 = 20 s. Če med tem časom signal preseže nivo a3 = -43 dBm, se mora merjenje časa t7 začeti znova.
Preverjamo
po shemi A.6.4.2.1, podani v dodatku, pri vrednostih Zg = Zr, a2 = -49 dBm, a3 = -42 dBm.
7. IZPAD NAPAJANJA
Zahteve v
tem poglavju se nanašajo na T.O. s funkcijami, ki jih obravnava ta dokument.
7.1 T.O. v
mirovnem stanju
T.O. v
mirovnem stanju ne sme ob izpadu napajanja izvesti nobene funkcije ali sekvence
funkcij, ki jih zaradi izpada napajanja ne bi mogla končati.
Vrnitev
napajanja ne sme povzročiti prehoda T.O. iz mirovnega stanja v katerokoli drugo
stanje. Po vrnitvi napajanja lahko T.O. vzpostavi zvezo prek JTO na drugo T.O.
in ji posreduje podatke o svojem stanju.
Zaporedno
vezana T.O. ne sme med izpadom napajanja, ki je izven JTO, blokirati voda ali
pa mora vod avtomatično prevezati na končno T.O.
Preverjamo s funkcionalnim
pregledom in pregledom električnih parametrov.
7.2 T.O. ni
v mirovnem stanju
Če je T.O. v
kateremkoli stanju razen v mirovnem in ji izpade napajanje in ne more
nadaljevati tekoče funkcije, mora preiti v mirovno stanje v največ 10 s po
izpadu napajanja.
Vrnitev
napajanja ne sme povzročiti prehoda T.O. iz mirovnega stanja v katerokoli drugo
stanje. Ob vrnitvi napajanja, ki je izven JTO, lahko T.O. vzpostavi zvezo prek
JTO z drugo T.O. in ji posreduje podatke o svojem stanju.
Preverjamo s funkcionalnim
pregledom in pregledom električnih parametrov.
8.
PRIKLJUČEVANJE
Glede na število enot T.O., ki
so priključene na posamezen vod, obstajata dva načina priključevanja:
a) osnovni način, to je
priključitev ene ali več T.O. na vod vzporedno brez posebnih funkcijskih in
fizičnih povezav,
b) skupinski način,
priključitev ene ali več T.O. na vod z dodatnimi funkcijskimi in fizičnimi
povezavami.
V tem
dokumentu je določen le osnovni način priključevanja.
8.1 Telefonska vtičnica
Posamezni vod JTO, na katerega
se priključuje T.O., se praviloma zaključuje v standardni modularni telefonski
vtičnici, ki je povzeta po FCC 47, CFR 68.500:”Code of Federal Regulations
(USA); Title 47 Telecommunication; Chapter 1 Federal Communications Commisson,
Part 68 Connection of Terminal Equipment to the Telephone Network; Subpart F
Connectors; Section 68.500 Specification”. Za telefonsko vtičnico se uporabljata
naslednji vtičnici:
a) 4/6,
b) 6/6.
Pri priključevanju zaporedne
T.O. je izjemoma mogoč tudi drugačen način priključevanja.
8.2 Osnovna priključitev za
telefonsko vtičnico
Shematski izgled vtičnic in
označevanje kontaktov sta prikazana na sliki 8.2.
< glej drugi del te priloge - Slika 8.2 >
Slika 8.2
Slika
prikazuje vtičnico s pogledom od spredaj - v smeri vtikanja vtiča. Priključki
so razporejeni na dva načina. Pri vtičnicah, nameščenih na mestih, ki so funkcionalno
opredeljena kot izhodi telefonske vtičnice, to je priključne točke JTO ali
izhodne strani zaporedne T.O., je razporeditev priključkov praviloma naslednja:
a) kontakt
1 - ni definiran,
b) kontakt
2 - signalna ozemljitev,
c) kontakt
3 - a žila,
d) kontakt
4 - b žila,
e) kontakt
5 - ni definiran,
f) kontakt
6 - ni definiran.
Vtičnice,
nameščene na mestih, ki so funkcionalno opredeljena kot vhodi, to je priključki
končnih T.O. ali vhodi zaporednih T.O., imajo naslednjo razporeditev priključkov:
a) kontakt 1 - ni definiran,
b) kontakt 2 - ni definiran,
c) kontakt 3 - b žila,
d) kontakt 4 - a žila,
e) kontakt 5 - signalna ozemljitev,
f) kontakt 6 - ni definiran.
Preverjamo po tehnični
dokumentaciji proizvajalca.
9. POSEBNE
FUNKCIJE
9.1 Kalibrirana prekinitev
Kalibrirana prekinitev je
časovno omejen impulz s prekinitvijo zančnega toka, ki ga T.O. odda JTO za
aktiviranje določenih funkcij. Aktiviranje te funkcije na T.O. je lahko ročno ali
avtomatično. Pri ročnem proženju naj bo dolžina impulza neodvisna od dolžine
pritiska na ustrezno tipko.
Časovni
potek kalibrirane prekinitve je prikazan na shemi 9.1 v dodatku.
Preverjamo
po shemi A.9.1 v dodatku pri Vf = 48 V,
Rf = 700
Omega, RS, = 100
Omega.
9.1.1 Faza
prekinitve
Trajanje prekinitve
je določeno kot čas med točko, v kateri zančni tok prvič pade pod vrednost I1 = 18 mA, in točko, ko zančni tok zadnjič preseže
vrednost I2 = 18 mA. Trajanje prekinitve je omejeno
na čas tb = 120 ms, s toleranco Deltatb = ±40 ms.
V času prekinitve mora biti,
najmanj za čas tm = 80 ms, upornost med priključkoma T.O.
večja od R1 = 60 kOmega.
9.2 Sprejem tarifnih impulzov
9.2.1 Signalizacija nad
govornim pasom
Sprejem tarifnega impulza
pomeni prepoznavo signala s frekvenco 16 kHz na priključkih T.O. Sprejemnik
tarifiranja je lahko ločena enota T.O., ki opravlja le to funkcijo, ali pa je
vgrajen v T.O., ki ima tudi druge funkcije.
9.2.1.1
Občutljivost in selektivnost sprejemnika
Sprejemnik
tarifiranja mora razpoznati tarifni impulz na priključku T.O., če frekvenca in
nivo signala ležita v polju I na shemi 9.2.1.1 v dodatku. Sprejemnik ne sme
reagirati na signale, katerih frekvenca in nivo ležita v polju II iste sheme.
Signale
generira generator z notranjo upornostjo Zg = 200 Omega.
Preverjamo
po shemi A.9.2.1.1.a za zaporedno vezano T.O. in po shemi A.9.2.1.1.b za končno
T.O.. Obe shemi
sta podani v dodatku.
Preverjamo s stikalom S v
sklenjenem kot tudi odprtem položaju, v prisotnosti zančnega toka in brez zančnega
toka, ali pa samo v sklenjenem položaju. V obeh primerih preverjamo T.O. s
tarifnimi impulzi dolžine t1 = 150 ms z vmesnimi pavzami
dolžine vsaj t2 = 100 ms, pri Zg = 200 Omega, ZL = 200 Omega, fmin = 15840 Hz, fmaks = 16160 Hz, emin= 100 mV, emaks
= 2000 mV.
9.2.1.2 Časovni parametri
Sprejemnik mora sprejeti
serijo n impulzov, ki po nivoju in frekvenci ležijo v področju I na shemi
9.2.1.1, dolžine med t3 = 100 ms in t4 = 180 ms in s pavzo najmanj
t5 = 100 ms.
Sprejemnik ne sme sprejeti
posamičnega impulza dolžine, manjše od t6 = 50 ms.
Zahteve morajo biti izpolnjene
tudi, ko po zanki ne teče tok.
Preverjamo po shemi
A.9.2.1.1.a za zaporedno vezano T.O. in po shemi A.9.2.1.1.b za končno T.O. Obe
shemi sta podani v dodatku.
Preverjamo s stikalom S v
sklenjenem in odprtem položaju, v prisotnosti zančnega toka in brez zančnega
toka, ali pa samo v sklenjenem položaju. V obeh primerih T.O. preskušamo z n =
10 tarifnimi impulzi dolžine t8 = 130 ms z vmesnimi pavzami
dolžine t9 = 100 ms in frekvenco preskusnih
tarifnih impulzov f = 16 kHz, pri nivoju generatorja e = 250 mVef na odprtih sponkah. Sprejemnik
mora spoznati vse n impulze.
9.2.1.3
Slabljenje signala tarifiranja pri zaporedno vezani T.O.
Če je
zaporedno vezana T.O. namenjena sprejemanju tarifnih impulzov, mora v delovnem
stanju vnašati slabljenje, večje od a1 = 40 dB, v frekvenčnem pasu od f1 =
15840 Hz do f2 = 16160 Hz
in pri nivojih signala tarifiranja od e1 = 30 mVef do e2 = 2 Vef, merjeno
pri odprtih sponkah generatorja.
Preverjamo
po shemi A.9.2.1.3 v dodatku pri f1 =
16 kHz, e1 = 2 Vef, CL > / = 20
mF, L > / = 5 H, RL = 480
Omega, ZL = Zr, Zg = 200
Omega. Slabljenje
se določi po formuli A.9.2.1.3.
a1 = 20 log (U1 / U2)
Formula A.9.2.1.3
9.4 Detekcija zančnega toka
V zaporedni T.O. so lahko
uporabljeni detektorji zančnega toka dveh tipov, D1 in D2. Prikazana sta na
shemah 9.4.a in 9.4.b v dodatku.
Detektor tipa D1 ugotavlja
stanje voda, mirovno ali delovno, končne T.O., ki je priključena na izhodni
strani zaporedne T.O.
Detektor tipa D2 ugotavlja
stanje voda, mirovno ali delovno, na vhodni strani zaporedne T.O.
Namen detektorjev zančnega
toka je, da zaznajo prehod končne T.O. iz mirovnega stanja v delovno stanje in
obratno. Zahteve, ki bi pokrivale sprejem signalizacije končne T.O., niso
določene.
9.4.1 Detektorji tipa D1
9.4.1.1 Zaporedno vezana T.O.
Detektor mora zaznati prehod
iz mirovnega stanja v delovno stanje na izhodnih sponkah zaporedne T.O., če v
zanki teče tok, večji od I1 = 15 mA, dlje kot t1 = 200 ms.
Detektor mora zaznati prehod
iz delovnega stanja v mirovno stanje na izhodnih sponkah zaporedne T.O., če v
zanki teče tok, manjši kot I2 = 5 mA, dlje kot t2 = 400 ms.
Preverja se po shemi A.9.4.1.1
v dodatku, pri Vf = 48 V, Rf = 1920 Omega.
Postopek preverjanja:
a) ob sklenjeni tipki T
se z uporom RL nastavi tok I1,
b) po odprtju tipke T za
5 s se jo ponovno sklene za čas t1, ko mora T.O. spoznati
delovno stanje,
c) vzporedno s tipko T in
uporom RL se veže upor Rp,
d) pri odprti tipki T se
z uporom Rp nastavi tok I2,
e) po zaprtju tipke T za
5 s in pri toku I1 se tipka T odpre za čas t2, ko mora T.O. spoznati
sproščanje voda.
10. PREHODNA DOLOČBA
V prehodnem obdobju do leta
2005 se poleg kompleksne impedance, podane v točki 4.1.2, lahko uporablja tudi Zr = 600 Omega po izbiri
proizvajalca T.O.
V prehodnem obdobju do leta
2000 je dovoljeno največ 5 zaporednih poskusov vzpostavljanja zveze po
določilih točke 5.6.7 tega dokumenta.
OKRAJŠAVE
V nadaljevanju so našteti v
dokumentu uporabljeni simboli in njihov pomen.
alfa slabljenje refleksije
alfai vnešeno slabljenje
alfaq slabljenje nesimetrije
alfa1 slabljenje tarifnih impulzov
a a-vodnik naročniškega voda JTO
a1 a-vodnik na vhodnih priključkih T.O.
a2 a-vodnik na izhodnih priključkih zaporedne T.O.
an nivo signala
b b-vodnik naročniškega voda JTO
b1 b-vodnik na vhodnih priključkih T.O.
b2 b-vodnik na izhodnih priključkih zaporedne T.O.
C kondenzator,
kapacitivnost
Cf napajalni kondenzator
CP priključna
točka
dB decibel
dBm decibel relativno na 1 mOmega
dBmp decibel relativno na 1 mOmega, merjen
psofometrično
Delta predpona, ki označuje območje
DTMF dvotonsko večfrekvenčno izbiranje
e emf (vir
izmenične napetosti)
e vodnik
signalne ali zaščitne ozemljitve
ETS evropski
telekomunikacijski standard
(izdaja
ETSI)
ETSI Inštitut za
evropsko telekomunikacijsko
standardizacijo
f frekvenca
F Farad
H Henry
Hz Hertz (število nihajev na sekundo)
ITU-T Mednarodna
telekomunikacijska zveza -
standardizacija
If napajalni tok
It tok tok If med prehodnim pojavom
JTO javno
telefonsko omrežje
L induktivnost
Lf napajalna tuljava
ms milisekunda
NET evropski
telekomunikacijski standard
(izdaja CEPT)
p nivo sprejetega signala
Pnm
psofometrično merjena moč šuma
v mirovnem stanju
Pnz
psofometrično merjena moč šuma
v delovnem stanju
Ps nivo oddanega signala
R upor, upornost
Rf upornost napajalnega mostička
RL bremenska upornost
s sekunda
S stikalo
t čas
T tipka
T.O. terminalska
oprema
TP merilna
točka (preskušalna točka)
U izmenična
napetost
V napetost,
volt (enosmerne napetosti)
Vef volt (izmenične napetosti)
Vf napajalna napetost
Vt napetost Vf med prehodnim pojavom
Vp napetost (temenska vrednost)
Z impedanca
ZL bremenska impedanca
Zr referenčna impedanca